Arhiv Dolenjskega lista

M. M.

Čeprav naj bi gradnja dolgo pričakovane tretje razvojne osi (3RO) mimo Novega mesta po najbolj optimističnih napovedih stekla čez dve leti, kar je po mnenju mnogih Dolenjcev, sploh pa Belokranjcev, že tako vsaj desetletje prepozno, se zna zgoditi, da se bo postopek še zavlekel. O sporu med novomeško KS Ločna-Mačkovec ter državnimi pripravljavci prostorskega načrta bodoče prometnice bodo odločali celo v Bruslju.

Poročali smo, da je Društvo Novo mesto po dveh letih prejelo odgovor Evropske komisije (EK) na njihovo pritožbo o postopkih pri umeščanju trase te ceste, minuli petek (11. februarja, op. a.) pa se je iztekel rok, do katerega so se morali na očitke društva odzvati na okoljskem ministrstvu. »Predpisi določajo, da dokler teče postopek med EK in državo članico, se ti dokumenti ne razkrivajo,« so se na naše poizvedovanje odzvali na ministrstvu in potrdili, da so odgovore EK že poslali. Poudarili so tudi, da je komisija odprla neformalno poizvedovalno zadevo oziroma t. i. EU Pilot, kar ne pomeni »upravnega ukrepanja EK proti Sloveniji«. To se tudi ni zgodilo prvič. Podoben primer, ko gre torej za pritožbe državljanov glede načrtovane gradnje ceste, je bil septembra 2012 s cesto skozi Barje, po pojasnilih države pa je EK postopek oktobra 2014 zaprla.

»ZA JAVNOST ZAPRTO«

Spomnimo, da je država uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN), s katero bodoča cesta poteka skozi naselji Ločna in Pod Trško goro, ne pa stran od mesta, sprejela pred tremi leti. Temu se je med drugim uprlo Društvo Novo mesto, ki je skupaj s podpisi 70 prebivalcev Mačkovca in okolice v Bruselj vložilo pritožbo zoper sam postopek. »Priprava in sprejemanje DPN nista potekala ne v skladu z veljavno slovensko zakonodajo niti z evropsko, po kateri se lahko priprava takšnega akta presoja. Javnost ni bila vključena v postopek priprave v fazi, ko so bile še vse možnosti odprte, storjene pa so bile tudi druge napake v postopku,« danes pojasnjuje Mateja Jaklič iz društva, sicer tudi sama krajanka omenjene soseske. Po njenih besedah so se na Bruselj obrnili zato, »da bi sanirali stanje, dokler je še na papirju«, česar naš pravni red ne omogoča.

»Pod vprašajem so postopki, ki jih je peljala država,« je o pritožbi Društva Novo mesto in KS Ločna-Mačkovec dejal aktualni župan MO Novo mesto Gregor Macedoni. Upa, da ne bodo Dolenjci tisti, ki bodo ogrozili začetek izvedbe 3RO: »Občina zagovarja stališče, da si tako Dolenjska kot Bela krajina zaslužita 3RO v čim krajšem času. Trenutna trasa na območju Ločne in Mačkovca pa poteka po koridorju, ki je bil že pred 30 leti rezerviran za štiripasovno cesto.«

V času snovanja 3RO so namreč izdelali šest različic štiripasovne hitre ceste mimo Novega mesta, na koncu pa so po zatrdilih Društva Novo mesto na internem sestanku, torej brez javnosti, izbrali sedmo. Iz zabeležk tega sestanka, ki je bil 13. maja 2010, izhaja, da so bili tam poleg predstavnikov ministrstva tudi tedanji župana in županja občin Novo mesto, Semič in Metlika, Alojzij Muhič, Ivan Bukovec in Renata Brunskole, ki so med drugim sklenili, da – ker gre za delovno gradivo – izbrana različica ne sme biti namenjena širši obravnavi, prav tako ne podlaga za javne in medijske razprave. To je eden glavnih argumentov društva pred EK, da javnost v postopke ni bila vključena, kot bi morala biti.

3RO NI MESTNA OBVOZNICA

V KS Ločna-Mačkovec pri sprejetem DPN vidijo še vrsto pomanjkljivosti: občinski načrti so od krožišča sestopa z avtoceste vključevali sicer podobno širok koridor za mestno vpadnico kot poudarjeno avenijo oz. bulevar (štiripasovno cesto zaradi posebne zazelenitve, kolesarskih poti in pešpoti kot vhod v mesto), od Šmarješke ceste dalje pa bi se ta cesta zožila v dvopasovnico, po sprejetem DPN pa gre zgolj za (plačljivo) štiripasovno hitro cesto, zgrajeno na nasipih; na ta način se ne rešuje mestnega prometa, temveč le Revoz; na območju MO Novo mesto so že sedaj prekoračene dnevne mejne vrednosti ravni PM10 v zraku; nova cesta bi se dejansko zažrla v naseljeno območje mesta itd.

Na potezi je torej EK. V društvu pravijo, da bodo počakali na odločitev, in če ne bodo uspešni, imajo še možnost tožbe na podlagi okoljske zakonodaje ali ustavne pritožbe, kar pa je pri nas mogoče zgolj zoper konkreten upravni akt, npr. gradbeno dovoljenje. »Poudariti pa moram, da smo ministrstvo in kabinet predsednika vlade seznanili tudi s predlogom, da vlada uredbo razveljavi vsaj v delu, ki se navezuje na lokacijo priključka predvidene trase štiripasovne hitre ceste, oz. vrne v fazo, ko so bile še vse možnosti odprte,« je še dodala Jakličeva.

O morebitnem zamiku časovnice, po kateri naj bi gradnjo dobrega petkilometrskega odseka začeli leta 2018, na MOP pravijo: »Sama preiskava praviloma ne ustavi takih zadev, lahko pa na podlagi podatkov preiskave država članica (če ugotovi, da obstaja sum kršitve prava EU) izvede določena dejanja oz. postopke, da zagotovi skladnost s pravom EU.«

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista z dne 18.2.2016. Društvo Novo mesto je posredovalo še nekaj posnetkov občinskih prostorskih načrtov, ki jih objavljamo v galeriji spodaj.