Aktualni krški župan Miran Stanko bo imel na tokratnih volitvah dve ženski izzivalki. Svoj program je včeraj na Senovem predstavila Martina Prevejšek, ki se bo za županski stolček potegovala kot kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS).

Nosilci stranke SDS po posameznih volilnih enotah v krški občini so: Jernej Zupančič (Senovo, Koprivnica), Alenka Planinc (Brestanica, Zdole, Dolenja vas), Jože Žabkar (Krško, Gora), Jože Olovec (Leskovec) in Jožef Zupančič (Raka, Podbočje). Želijo si vsaj ponovitve rezultata izpred štirih let, ko so dobili pet mandatov v občinskem svetu.

Novinka na tukajšnjem političnem prizorišču  - prvič se je javnosti predstavila kot kandidatka SDS-a na julijskih predčasnih volitvah - je po poklicu akademska glasbenica z magisterijem iz managementa, sicer pa je 36-letnica, ki prihaja iz Gorenje Lepe vasi, zaposlena na sevniški glasbeni šoli.

Kot je poudarila na predstavitvi, se bo zavzemala za enakomeren razvoj celotne občine, pri čemer bo velik poudarek namenila aktivni politiki sodelovanja in povezovanja.

"Vsaka kakovostna ideja si zasluži podporo, ne glede na to, kdo jo predlaga. Verjamem, da lahko samo s sodelovanjem, s posluhom za potrebe občanov, čutom za ljudi in podporo dobrim idejam ustvarimo prebivalcem prijazno in razvojno uspešno občino," meni Prevejškova.

Kot županja bi se med drugim zavzemala za enakomeren razvoj celotne občine, podprla bi vlaganje v razvoj malega gospodarstva, start-up podjetij, obrti, storitvenih dejavnosti in kmetijstva z zaposlovanjem mlade in domače delovne sile, prizadevala bi si, da bo za vsakega otroka v občini zagotovljeno prosto mesto v vrtcu, odločno bi vztrajala, da enota nujne medicinske pomoči ostane del Zdravstvenega doma Krško.

Njen program temelji tudi na zavzemanju za obnavljanje in izgradnjo cest in kolesarskih poti enakomerno po celotni občini, prizadevanjih za dokončanje krške obvoznice in izgradnjo nove medmestne povezave Krško – Brežice, podpira pa tudi ohranitev Krškega polja kot vira zdrave pitne vode in razvoj samooskrbe z zdravo, ekološko pridelano hrano.

Javno porabo v občini je treba po mnenju Prevejškove racionalizirati, na drugi strani pa zagotoviti pregledno poslovanje javnih gospodarskih služb, ki naj bodo v 100-odstotni občinski lasti, pri čemer naj se morebitni dobički vračajo občanom v obliki nižjih cen storitev.

Javna dela bi morali po njenih besedah porazdeliti med več izvajalcev, z njihovo pomočjo pa podpirati delovna mesta s plačami, ki omogočajo dostojno življenje.