Papež Benedikt XVI. je v Cerkvi na Slovenskem z današnjim dnem ustanovil tri nove škofije - novomeško, celjsko in murskosoboško. Hkrati je papež imenoval tudi tri škofe-ordinarije kot upravitelje novih škofij. Cerkev na Slovenskem obenem dobiva tudi drugo metropolijo s sedežem v Mariboru. Zemljevid slovenske cerkvene pokrajine tako dobiva novo podobo.

V okviru dosedanje ljubljanske nadškofije je ustanovljena nova novomeška škofija s sedežem v Novem mestu, v kateri je za škofa-ordinarija papež imenoval dosedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dosedanja župnijska cerkev Novo mesto - Kapitelj bo odslej stolna cerkev sv. Nikolaja.

Dosedanja mariborska škofija bo po novem razdeljena na tri dele, saj na tem območju nastajata celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Od danes ima torej Rimskokatoliška cerkev na Slovenskem namesto dosedanje enotne cerkvene pokrajina (metropolije), ki je imela sedež v Ljubljani, dve metropoliji. Z razdelitvijo je mariborska škofija postala nadškofija in s tem tudi mariborski škof Franc Kramberger nadškof, pa tudi novi metropolit. V Mariboru bo namreč sedež nove metropolije, ki bo zajemala celjsko in murskosoboško škofijo ter mariborsko nadškofijo. Metropolija s sedežem v Ljubljani pa bo vključevala koprsko in novomeško škofijo ter ljubljansko nadškofijo.

V škofijo Novo mesto bo prešel jugovzhodni in južni del dosedanje ljubljanske nadškofije. Dosedanje zunanje meje slednje ostajajo nespremenjene, razmejitev znotraj nadškofije pa bo potekala tako, da bo v novo škofijo s sedežem v Novem mestu sodilo šest dekanij dosedanje nadškofije, in sicer Črnomelj, Kočevje, Leskovec, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk. Po površini nova škofija obsega dobro četrtino površine dosedanje nadškofije. Ljubljanska nadškofija tudi potem, ko bi se njen del oblikoval v samostojno škofijo s sedežem v Novem mestu, ostaja največja slovenska škofija. Razdelitev pa poteka tako, da v ljubljansko nadškofijo sodi 82,5 odstotka prebivalstva, ki ga pokriva sedaj, 17,5 odstotka pa jih bo prišlo pod Novo mesto.

Prvi novomeški škof Andrej Glavan

Andrej Glavan se je rodil oktobra 1943 v župniji Soteska pri Dolenjskih Toplicah. Po maturi je študiral kemijsko tehnologijo na ljubljanski univerzi in leta 1966 diplomiral. Po nekajmesečni službi, stažiranju v tovarni Iskra v Žužemberku in po enoletni vojaščini je vstopil v bogoslovje ter bil junija 1972 posvečen v duhovnika. Najprej je bil nedeljski kaplan v Škofji Loki, nato župnik v Stari Loki. Več let je bil dekan škofjeloške dekanije in bil izvoljen tudi v duhovniški svet ljubljanske nadškofije. Od leta 1998 je bil član zbora svetovalcev, od jeseni 1998 pa do marca leta 2005 je opravljal službo arhidiakona. V letu 1999 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prelata, 13. maja 2000 pa za ljubljanskega pomožnega škofa, naslovnega škofa Mustija v Numidiji. V škofa je bil posvečen 12. junija 2000 v ljubljanski stolnici. Po odhodu ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta v službo prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja je 24. aprila 2004 postal upravitelj ljubljanske nadškofije in je to vlogo opravljal do 5. decembra 2005, ko je vodenje nadškofije prevzel sedanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Z nastopom nadškofa Urana je prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske nadškofije, kar je bil do danes.

Ob imenovanju za prvega škofa novoustanovljene novomeške škofije je Glavan dejal, da se hvaležnost in veselje zlivata s skrbjo in prelivata z gorečo prošnjo za božjo pomoč. Zaveda se namreč, da postaviti na noge novo škofijo v trenutnih razmerah ne bo lahka naloga. Verovati in zaupati pa moramo, je dejal, da se bo z ustanovitvijo škofij sprostila nova duhovna energija.