arhiv

##IMAGE-3287614##

V sklopu evropskih poslanskih večerov se je sinoči v Termah Šmarješke Toplice direktor ljubljanskega Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Bećirović pogovarjal z evropskim poslancem Jelkom Kacinom. Njun pogovor se je dotikal posledic arbitražnega sporazuma, Balkana in nadaljevanja evropskega združevanja.

Prireditelji so večer z evropskim poslancem Kacinom (ALDE/LDS) naslovili Meja s Hrvaško in evropska prihodnost Zahodnega Balkana, v tej luči pa je Kacin osvetlil aktualno vprašanje reševanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Kot je povedal, se državi sami ne moreta dogovoriti o končni obliki kopenske in zlasti meje na morju, zato je potreben instrument, ki jima bo to omogočil. Arbitražni sporazum je dober korak naprej, ki obema državama omogoča, da tretji stransko škodo, ki nastane pri taki odločitvi, vzame na svoja pleča.

Kacin glede sporazuma nima nobenih zadreg, posebej še zaradi tega, ker so pri njegovi pripravi tesno sodelovali z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, katerega drugi predlog, ki je osnova arbitražnega sporazuma, je Slovenija dopolnila z lastnimi pogledi.

Po njegovi oceni je sporazum dobra podlaga za nadaljnje korake in zelo dobra iztočnica, pri njem pa je potreben pristanek hrvaške strani. Ne gre samo za hrvaško vlado, temveč tudi za tamkajšnjo opozicijo, za njegov sprejem pa potrebujejo dvotretjinsko večino v parlamentu in manifestacijo zrelosti, je opozoril.

Gre za to, da si Hrvaška v tem trenutku resnično želi z večino volivcev in parlamentarnih strank v prihodnjem obdobju postati enakopravna in enakovredna članica Evropske unije, ki želi dobiti lastnega komisarja, evropske poslance, ukiniti mejno kontrolo na slovensko-hrvaški meji, zamenjati kuno z evrom in ki si želi postati del skupnega trga ter shengenskega območja, je poudaril.

Za dosego tako velikih, pomembnih, strateških in zgodovinskih ciljev je potrebno v ta projekt tudi nekaj vložiti, soglasje k sporazumu s Slovenijo pa je pravzaprav prva točka, ki to omogoča, je nadaljeval.

Prav je, da se hrvaško politiko pri tem hrabri, problem pa je, tako Kacin, da je ta trenutno zaposlena z lastnimi notranjimi blokadami, vsaka od teh blokad pa posredno odgovarja na vprašanje, ali je Hrvaška pravna država, ali se v njej izvaja boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, ali njeno pravosodje deluje in ali je vladajoča stranka vmešana v postopke privatizacije najbolj občutljivih podjetij.

Zaradi naštetega sta po Kacinovem mnenju v dojemanju hrvaške javnosti ta hip Slovenija in vstopanje v Evropska unijo veliko manjša problema, ljudje na Hrvaškem pa zahtevajo glede ključnih dilem, ki sproščajo veliko čustev, jasne odgovore vlade.

Glede vprašanja splošnega konsenza glede sporazuma v Sloveniji je Kacin dejal, da bi rad vsem, ki se oglašajo glede tega, in tudi Francetu Bučarju, osvežil spomin.

Po desetdnevni vojni leta 1991 so bili ključni nosilci slovenske politične oblasti na Brionih, kjer so sklenili sporazum, ko so se vrnili, so bili doma v Sloveniji obtoženi nacionalne izdaje, potem pa se je zelo hitro pokazalo, kako prav so imeli in kako prav je bilo, da so izkazali politični pogum, je opozoril.

"Če je v tem trenutku marsikdo zaskrbljen in si dovoli nabijanje od strani brez kakršnekoli odgovornosti, samo za to, ker ni bil povabljen zraven, se mi to ne zdi ne državniško in ne odgovorno početje," je podčrtal.

Za te ljudi, ki sedaj najbolj nastopajo, je po Kacinovih besedah trenutno najbolje, da za mesec ali dva umolknejo in sedanjemu premieru omogočijo, da ta politični projekt obrodi sadove, na katere bodo lahko vsi na dolgi rok ponosni.

Vprašanje dostopa do odprtega morja po Kacinovi oceni ne zajema bistva dileme, pred katero je slovenska politika. Ključno vprašanje je, ali moreta državi doseči sporazum o meji, saj dokler ga ne bosta dosegli, Hrvaška ne bo vstopila v Evropsko unijo, sporazum o meji pa vsebuje tudi določitev meje na morju, ki je doslej ni bilo, je pojasnil.

Doslej je Slovenija imela in ima ter izkorišča prost dostop do mednarodnih voda in tako bo tudi v prihodnje, če bi temu ne bilo tako, potem Kacin ne vidi nobene možnosti, da bi slovenska politika in javnost na morebitnem referendumu potrdila vstop Hrvaške v Evropsko unijo.

V tem trenutku čustveni izlivi in blokade niso potrebne, Slovenija je članica Evropske unije in Nata, Evropski uniji pa je že predsedovala, zato bi Kacin "od oblasti, koalicije, opozicije in vseh, ki so v pokoju ali samo malo poleg", pričakoval več samozavesti.

Po mnenju direktorja inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Bećirovića je trenutno zelo zaskrbljujoče, ker je veliko uglednih slovenskih strokovnjakov in posameznikov tudi iz istega političnega kroga glede slovensko-hrvaškega sporazuma predsedniku vlade odpovedala podporo.

Po njegovi oceni bo pri sporazumu prišlo do nekega precedensa, zato bi lahko postal model reševanja vprašanja meja pri vstopanju ostalih držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, je povedal.