Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ivica Žnidaršič: "Človečnost nima cene!"


Besedilo in foto: Pavel Perc
13. 11. 2011, 08.15
Posodobljeno
14. 11. 2011 · 11:45
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

srecanje_izgnancev_in_beguncev_dis_v_sevnici001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Srečanje izgnancev in beguncev DIS v Sevnici001, Srecanje_izgnancev_in_beguncev_DIS_v_Sevnici001
srecanje_izgnancev_in_beguncev_dis_v_sevnici006.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Predsednica DIS Ivica Žnidaršič med govorom v Sevnici
srecanje_izgnancev_in_beguncev_dis_v_sevnici021.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Na srečanju je bil tudi 91-letni Franc Bebar s Cerovca pri Šentjanžu
srecanje_izgnancev_in_beguncev_dis_v_sevnici022.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Vida Križnik
srecanje_izgnancev_in_beguncev_dis_v_sevnici017.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Vinko Zalezina, predsednik KO DIS v sevniški občini

Sobotno srečanje izgnancev in beguncev sevniške občine v počastitev sevniškega občinskega praznika, ki ga je v sevniški kulturni dvorani pripravil Koordinacijski odbor Krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije (DIS) 1941 - 1945 v sevniški občini, so začeli v pričakovanih tonih, s pesmijo MePZ  DU Sevnica Prijatelji o težki, trnovi poti izgnanstva, s pesmimi in prozo izgnank, zaključek srečanje pa je domala izzvenel preveč predvolilno agitatorsko.

Kajtij nekateri razpravljavci, zlasti pa predsednica DIS Ivica Žnidaršič, so nedvoumno sugerirali, da je na bližnjih državnozborskih volitvah za izgnance pravilna izbira le glas za Demokratično stranko dela (DSD) mag. Franca Žnidaršiča, da pa si vsekakor "ne zasluži niti enega glasu izgnancev DeSUS", ki je svojega nekdanjega poslanca in najbolj gorečega zagovornika pravic izgnancev večkrat pustil na cedilu, osamljenega v parlamentu.

"Ko nas ne bo, bodo spet trdili, da nas ni bilo, kot so že trdili v nekem institutu. Svoj glas naj dajo izgnanci tistim strankam, ki imajo v svojem programu zahtevo, da Nemčija povrne gmotno vojno škodo. DSD je bila ob nedavnem obisku nemške kanclerke v Sloveniji edina, ki je zahtevala, da bi ji zastavili tudi to vprašanje," je povedala Žnidaršičeva in še dodala, da so na skupščini DIS celo razmišljali, da bi se preoblikovali v stranko, tudi zato, da bi se morda bolj učinkovito borili proti tistim, ki bi radi izgnancem odvzeli težko priborjene pravice.

10 knjig, 11 brošur in 5 zloženk DIS v zadnjih 20 letih

Znova je spomnila na željo, da bi muzej v Brestanici spremenili v Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma. V informacijskem centru v Brestanici je kar 29 zajetnih fasciklov gradiv, ki jih je v zadnjih 20 letih zbrala prof. Ivica Žnidaršič, ki je z vztrajnostjo in znanjem ogromno postorila za uveljavljanje pravic izgnancev in tudi drugih žrtev vojnega nasilja, izdala 10 knjig, 11 brošur in 5 zloženk, tudi v tujih jezikih.

"Ob 20 letnici dela na izgnanstvu pričakujem le, da boste vse to prebrali," je pozvala Žnidaršičeva in poudarila, da "človečnost nima cene" in da je "dobrodelnost vrlina, ki jo je treba častiti."

Izgnanci so postavili 42 spominskih obeležij, razvili več kot 30 praporov, v informacijskem centru DIS je preko 100 filmov in na tisoče fotografij s to tematiko.

Predsednica DIS je še poudarila, da so slovenski izgnanci, potem ko so končno v letu 1995 dobili status žrtev vojnega nasilja, po kasneje sprejetih zakonih, dobili preko 30 milijonov evrov.

Predsednik KO DIS Sevnica Vinko Zalezina je dejal, da bo njihovo delo še naprej usmerjeno zlasti v ohranjanje zgodovinskega spomina. "Spoštujemo vse ljudi, ki jim je mar človeško dostojanstvo in svoboda," je poudaril Zalezina in pomenljivo dodal "še smo tu, navkljub povprečni starosti naših članov 78 let!"

Sevniški župan Srečko Ocvirk je poudaril pomen prostovoljstva v teh časih, ko svet preveč obvladuje kapital. "Zakaj ne posvetimo svoj prosti čas skupnosti, ne občini, tako bo več podpore mlajšim in starejšim?!" se je vprašal župan.

Na prireditvi, ki jo je povezovala Jožica Pelko, je Vida Križnik predstavila pesmi izgnanke Justi Gnedič. 81-letni Anton Škoporc z Brunka je predstavil tragično izkušnjo iz svojega otroštva, ko so Nemci postrelili več vaščanov, tudi njegova starša, on pa je, komaj 14-leten fantič pobegnil iz nemške v italijansko okupacijsko cono in si rešil življenje.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.