Arhiv Dolenjskega lista

M. Ž./arhiv DL

M. Ž.

Na okrajnem sodišču v Novem mestu je bil dopoldne predobravnalni narok v procesu proti županu občine Žužemberk Francu Škufci, ki ga obtožnica bremeni treh kaznivih dejanj – zlorabe uradnega položaja ter ponareditve uradnih in poslovnih listin. Vse se nanašajo na pokablitev 20 kV daljnovoda na območju obrtno industrijske cone v Žužemberku. Škufca se je pred dokaj številnim občinstvom, v katerem je bil tudi žužemberški svetnik Jože Zupančič, ki je župana ovadil tudi v tej zadevi, izrekel, da ni kriv.

»Menim, da gre za političen konstrukt nekaterih mojih bivših sodelavcev in tudi nekaterih svetnikov opozicije, ki že ves čas delajo za zaviranje razvoja občine Žužemberk, za katerega pa se vsi drugi prizadevamo. In se bodo prizadevali tudi v bodoče,« je žužemberški župan vse skupaj komentiral po zaključku.

Okrožna državna tožilka Renata Brodarič Trentelj je sicer sodišču predlagala, če bi Škufca krivdo priznal, pogojno obsodbo in da mu za prvo kaznivo dejanje izreče sedem mesecev zapora, za drugo in tretje pa po dva meseca, oziroma enotno kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.

Zagovornika obdolženega iz odvetniške pisarne Škerlj sta v nadaljevanju predlagala vrsto novih dokaznih predlogov in prič, ki bi jih zaslišali na glavni obravnavi, uvodoma pa je Borut Škerlj poudaril, da očitana dejanja nimajo znakov prekrška, saj je državna revizijska komisija zaradi domnevnih kršitev zakona v istem primeru ugotovila, da ni bilo ničesar kaznivega in je postopek ustavila. Zato verjamejo, da bo tudi novomeško sodišče ugotovilo, da dejansko ni kaznivega dejanja in da bo prišlo do oprostilne sodbe.

Sicer pa je Škerlj še dejal, da so prepričani, da je obtožni akt posledica manipulacije. »Šlo je za kazensko ovadbo političnega nasprotnika. Šlo je zlorabo inštituta informacij javnega značaja in prikazovanje informacij, ki ne držijo. Dejansko je prijavitelj zavedel organe kazenskega pregona, da so mu verjeli. Vložili so obtožni akt, v katerem pa zelo veliko manjka.«

Z ugovorom zagovornika, da očitana dejanja nimajo ne znakov prekrška ne kaznivega dejanja, se tožilka seveda ni strinjala, in je tudi sama poleg že navedenih prič v obtožnem predlogu predlagala zaslišanje še dveh prič. Prav tako se tudi ni strinjala s predlogom, da se kot priča ne zasliši Jožeta Zupančiča.

Slednji je predstavnikom medijev dejal, da se vsi župani, ki so v postopkih, zagovarjajo, da gre za politične konstrukte. »Dokumentacija je popolnoma jasna in sodišče bo odločilo, kaj je na tem. Jaz sem prepričan, da je šlo za kazniva dejanja. Nimam pa odločbe revizijske komisije in ne morem vedeti, kaj so odločili.«

Po obtožnem predlogu naj bi Škufca leta 2007 po vnaprejšnjem dogovoru in brez izvedbe postopka javnega naročanja oddal gradbena dela za pokablitev električnega daljnovoda družbi CGP iz Novega mesta, ki je nato dela v celoti opravila in za ta izdala račun za nekaj več kot 87.000 evrov. Župan naj bi tudi odredil vpis lažnih podatkov v uradne listine.

Po Škerljevih besedah je v okviru omenjenega projekta šlo za manjša dela, ki so občino stala približno 15.000 evrov in niso presegala zneska, za katerega zakonodaja predpisuje javni razpis.

Razliko v višini približno 60.000 evrov je poravnal naročnik projekta Elektro Ljubljana, njegovo vlogo pa so pisci ovadbe in tudi obtožnega predloga zamolčali, je opozoril Škerlj ter dodal, da tudi drugi očitki Škufci ne držijo. Sodišču je zato predlagal, naj postopek zoper žužemberškega župana ustavi in obtožni predlog zavrže.

Glavna obravnava bo v petek, 9. novembra.