Arhiv Dolenjskega lista

V Pečicah je bila včeraj tradicionalna prireditev brežiškega prazničnega oktobra - 46. pohod Po poteh Brežiške čete. Dogodek je organizirala Športna zveza Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, z Združenjem borcev za vrednote NOB Brežice in s krajevno skupnostjo Pečice.

Po uvodni himni je zbrane nagovoril predsednik krajevne skupnosti Pečice Janez Omerzel. Spomnil je na uporniško vlogo partizanske Brežiške čete v drugi svetovni vojni. Kot je dejal, se vprašajmo, kje drugje po Evropi se je narod uprl s tolikšno močjo, kot so se Slovenci. V odpor so se vključili, kot je poudaril, vsi zavedni Slovenci. Ve se, kdo je bil napadalec in izdajalec, in to je za nas edina resnica, je rekel Omerzel.

Brežiški župan Ivan Molan je dejal, da so se z ustanovitvijo Brežiške čete uprli izseljevanju domačinov. Žal so Nemci kljub uporu izgnali večino prebivalcev. Župan je poudaril, da so v občini Brežice ponosni, da praznujejo občinski praznik 28. oktober v spomin na Brežiško četo. Pozval je k spoštovanju preteklosti, ker je ta temelj za bodočnost. Pomembno je tudi sodelovanje, saj je le s tem skupnost lahko uspešna.

Slavnostni govornik proslave v Pečicah je bil nekdanji predsednik Milan Kučan. Govor je začel z uvodnimi stavki ustanovne listine OZN. »Ni je večje zaveze, zapisane v teh nekaj vrsticah, ki bi človeštvu zbujala več upanja, da bosta obvarovana mednarodni mir in varnost, pa tudi ne strahotnejših razočaranj, ker zaveza ni bila spoštovana. Koliko vojn je od takrat uničevalo človeška življenja, koliko strahot, poniževanj, mučenj in razčlovečenja je od takrat doletelo ljudi po vseh kontinentih našega planeta. Ni jih mogoče prešteti,« je dejal. Poudaril je, da smo se z vojnami skozi zgodovino soočali tudi Slovenci. Obe svetovni vojni sta pustili globoke sledi na našem narodnem telesu in v duhovni podobi našega naroda. »Tudi poslednja, nedavna, v kateri smo branili svojo odločitev, da želimo živeti v svoji državi,« je dejal.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

To je recept za zadovoljstvo v službi

V drugi svetovni vojni, je dejal Kučan, so nosilci barbarskega fašističnega nasilja želeli narediti križ čez naš narod. »V trenutkih odločitve, ali sprejeti to usodo ali se upreti, največji del naroda ni omahoval. Odpor in OF sta bila odgovor. Ne lahek in ne brez velikega tveganja in zavedanja o žrtvah, ki jih bo odločitev zahtevala. In tudi ne brez etičnih dilem, s katerimi je bila povezana,« je poudaril.

V zavedanju o nujnosti odpora so, kot je spomnil slavnostni govornik, ustanovili tudi Brežiško četo. Njeni borci so padli, ker je zavojevalcu nanje pokazala roka domačega človeka. »Bili so žrtve najbolj nizkotne odločitve, ki jo človek v takšnih usodnih trenutkih zmore. Žal ni bila edina, je pa bila med prvimi, ki so kasneje tako globoko razklale naš narod in nas še vedno ovirajo, da bi združili moči pri soočanju z zahtevnimi izzivi negotove prihodnosti.

Dotaknil se je tudi vojne v Ukrajini. To je po njegovem z ničemer opravičljiva vojna, zločin, ki ga je z agresijo na suvereno državo Ukrajino zagrešila ruska politika. Toda to vojno je bilo po njegovi oceni mogoče preprečiti.

»V to vojno smo potegnjeni tudi mi. Razumljivo, da pomagamo tej napadeni državi pri njeni obrambi, tudi z orožjem. Tako kot to počnejo tudi vse druge države v EU. Pohvalna je ta njihova enotnost. Vendar so v bistvu to odločitve za vojno. Ne vidim pa nobenega iskanja priložnosti, kaj šele resne skupne odločitve za mir, nikakršne enotnosti v naporih za prekinitev vojne, za ta prvi korak na poti do miru. (…) Ta vojna je drugačna od drugih. Je prva, ki v resnici grozi z uporabo atomskega orožja,« je poudaril Kučan. Po njegovem so potrebna odločna dejanja za mir. »Slovenija, ki se zdaj le prilagaja in sledi odločitvam Bruslja in Washingtona, bi storila veliko, če bi ob tej pretnji z atomskim orožjem prišla s pobudo za popolno prepoved atomskega oboroževanja in uporabe tega orožja,« je dejal.

Nadaljevanje vojne je neodgovorno do vseh nas, posebej do prihodnjih rodov. »Slišim njihov upravičen očitek o oportunizmu naših generacij: niste imeli ne volje ne modrosti in ne ideje, da se uprete gospodarjem vojne! Kaj ste nam zapustili!« je dejal Milan Kučan.

Po slovesnosti se je začel tradicionalni pohod po poteh Brežiške čete, na katerega je zbrane posebej povabil predsednik Športne zveze Brežice Stane Tomše. Na pohod je šlo 55 ljubiteljev gibanja.

Na slovesnosti, ki jo je povezovala Ida Ostrelič, so v kulturnem sporedu nastopili Pihalni orkester Kapele, Mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Oton Župančič Artiče, učenke Osnovne šole Artiče Julija Grašak in Hana Rostohar Jaklič pod mentorstvom Mateje Jankovič Čurič ter Jakob Drečnik iz Glasbene šole Brežice pod mentorstvom profesorja Nika Ogorevca.

Predstavnika združenja borcev sta  položila venec k spomeniku NOB. Celotno prireditev so pospremili tudi praporščaki in Prvi spominski partizanski dolenjski bataljon pod poveljstvom Milana Kranjca.

Kot vsakič ob taki spominski slovesnosti so članice Društva kmetic Brežice iz Pečic pripravile pecivo. Pohodnike je ob vrnitvi v Pečice čakal golaž.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista