arhiv DL; J. A.

##IMAGE-3633020##

Mednarodni železniški mejni prehod Dobova postaja najbolj prometna vstopna točka za migrante, ki prihajajo s Hrvaške. Zvečer in ponoči sta na tamkajšnji Mejni prehod za mednarodni železniški pripeljala še dva vlaka z migranti. Nekaj več kot 1000 migrantov s prvega, ki je pripeljal okoli 22.30, so policisti zaradi omejenih logističnih in nastanitvenih kapacitet pospremili v bližnji sprejemni center, kjer jim je bila nudena zdravstvena in humanitarna oskrba. Nekaj po 3. uri je prispel drugi vlak s 1134 migranti. Po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi, so tujci vstopili na vlak, ki je v spremstvu slovenskih policistov nadaljeval pot proti Šentilju. Tretji vlak so v Dobovi pričakovali danes okoli 6. ure.

Ob 3. uri je bilo v sprejemnem centru Brežice nekaj več kot 1200 migrantov, v začasnem centru v Dobovi (Beti) okoli 1000, v novem sprejemnem centru v Dobovi (Livarna) pa nekaj več kot 2000. Sicer je bilo včeraj veliko število migrantov iz sprejemnih centrov iz območja Posavja prepeljano v notranjost države. Policisti nadaljujejo s prizadevanji, da v okviru logističnih in nastanitvenih zmogljivosti tujce iz sprejemnih centrov v Posavju kar najhitreje prepeljejo v sprejemne in namestitvene centre po državi, sporočajo s PU Novo mesto.

Begunski val v Slovenijo se torej nadaljuje. Z novim sistemom oskrbe in registracije beguncev je država postopek pospešila, prehodov čez zeleno mejo v Rigoncah več ni. Najbolj obremenjena izstopna točka v Avstrijo ostaja Šentilj. Avstrijske oblasti zato načrtujejo postavitev nizke ograje na meji s Slovenijo, da bi lažje nadzirali vstop beguncev.

Nov vstopni sistem po oceni državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica deluje odlično. Skrajšali so postopek obravnave migrantov, razbremenili policiste, kriminaliste, pripadnike civilne zaščite, humanitarnih organizacij in prostovoljce.

Sprejemni centri na Brežiškem so se torej sprostili. Včeraj so jih obiskali predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije in razmere v centrih označili za ustrezne.

Sodelovanje s hrvaško stranjo je po besedah Šefica ustrezno in so z njim zadovoljni. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je v izjavi za medije na Šentilju pojasnila, da hrvaška stran prihode migrantov časovno najavlja, toda ni dogovora o številu oseb, ki bodo prišle čez mejo. Tako po njenih besedah takšen pretok informacij, kot je sedaj vzpostavljen s Hrvaško, slovenski strani "bistveno ne olajšuje situacije", glede na to, da neomejen pretok migrantov skozi Slovenijo ni mogoč.

V Šentilju, ki ga je obiskala, pa po ocenah ministrice sodelovanje na terenu poteka "izjemno dobro". Z avstrijskimi organi se dogovarjajo tako o številu beguncev kot o času prehajanja meje, je pojasnila. Kot je dejala, je v tem trenutku bistvenega pomena, da zagotovijo pretočnost, ki ne bi povzročila izrednih situacij na slovenskih vstopnih in izstopnih točkah.

Ker begunci obidejo oz. prebijejo ograjo ter mimo policistov kar sami nadaljujejo pot proti Avstriji, avstrijske oblasti načrtujejo postavitev fizičnih preprek, ki bi takšno prehajanje onemogočile. Po besedah avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner ne gre za zaprtje meje, temveč za ograjo, s katero bi omogočili urejen in nadzorovan vstop v državo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

V preteklih dneh se je neuradno govorilo tudi o tem, da tudi Slovenija nakupuje ograje za na mejo. Šefic pravi, da po njegovih informacijah "ni nič kupljenega". Glede trase za morebitno postavitev ograje pa pravi, da imajo že več let določene kritične točke, sektorje, ki se jih nadzoruje.

O možnih ukrepih ob begunski krizi so včeraj govorili tudi na seji sveta za nacionalno varnost. Premier Miro Cerar je po srečanju pojasnil, da je tudi Slovenija pripravljena na meji s Hrvaško postaviti ograjo za obvladovanje toka migrantov, če bo to potrebno.

Kot Evropejec si sicer Cerar tega ne želi, a bo država vanj prisiljena, če se zaveze z nedeljskega mini vrha EU-Balkan ne bodo v zadostni meri uresničevale. Nabor ukrepov, ki jih bo treba sprejeti ob morebitnem neupoštevanju zavez, bo v četrtek tudi obravnavala vlada.

Seje sveta za nacionalno varnost se kljub vabilu ni odzval predsednik največje opozicijske stranke, SDS, Janez Janša. Kot je razloge pojasnil v javnem pismu Cerarju, so na dosedanjih sejah več njegovih predlogov preslišali ali zavrnili, zdaj pa jih povzemajo, prav tako so predstavniki vlade v javnosti zanikali nekatere informacije s sej, kar postavlja pod vprašaj kredibilnost visokih državnih funkcionarjev in dvom v verodostojnost institucij izvršilne oblasti.

Cerar se je na Janševo pismo zelo kritično odzval. Vsak, ki želi dobro Sloveniji, mora delovati skupaj z drugimi, je bil odločen predsednik vlade. Janši očita nedržavotvornost in da skuša vnesti razdor med Slovence.

Nič dolžan mu ni ostal Janša, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je Janševa generacija Slovenijo gradila, osamosvojila in jo ubranila, "vi pa jo sedaj zapravljate". Kasneje je zapisal še: "Nesposobni Miro Cerar nas bo očitno izločil iz schengna".

Do vlade so kritični tudi v stranki SLS. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zgroženi nad pasivnostjo vlade, ki da ima že tedne v rokah vse vzvode, da konča slovensko in s tem tudi evropsko agonijo. V primeru "nadaljevanja neaktivnosti vlade" so napovedali začetek zbiranja podpisov za takojšnje zaprtje meje z ograjo.

Pomoč iz tujine

Na pomoč slovenskim policistom je včeraj prišlo pet policistov iz Nemčije. Po besedah generalnega direktorja policije Marjana Fanka bodo imeli tuji policisti pri nas podobne naloge kot slovenski. Sicer pa je po njegovem mnenju pri sodelovanju tujih policistov pomembno predvsem to, da bodo videli razmere na terenu in te informacije sporočili v svoje države. To je priložnost, da Evropa spozna pravo stanje, je meni. Pri tem je opozoril, da se po Evropi širijo dezinformacije glede begunske krize, česar si po njegovem mnenju nihče ne želi.

Poleg policistov iz Avstrije in Nemčije, ki že delujejo v Sloveniji, pričakujejo še 20 čeških, 30 slovaških in 50 madžarskih policistov. Z Italijani se dogovarjajo o napotitvi 20 policistov, prav tako policiste pričakujejo iz Francije in Španije, Litve in Estonije, je povedal Šefic. V skladu z nedeljskim dogovorom na vrhu enajstih voditeljev EU in Zahodnega Balkana Slovenija v začetku prihodnjega tedna pričakuje 400 policistov iz drugih držav EU.

V pomoč pri reševanju begunske situacije je vključenih več kot 600 slovenskih vojakov, večina jih na zahtevo policije pomaga pri širšem varovanju državne meje. Ravno v teh dneh bi moral začeti veljati spremenjen zakon o obrambi, ki omogoča podelitev dodatnih pooblastil vojski, a so predstavniki Radia Študent v DZ vložili zbrane podpise za začetek referendumskega postopka. Bodo pa v petek za pomoč na terenu na voljo tudi uslužbenci mobilnih enot finančne uprave.

Slovenija sicer od Evropske komisije pričakuje tudi deset milijonov evrov, ki pa po besedah Šefica še niso nakazani.

O begunskem valu poleg vlade danes tudi varuhinja človekovih pravic

Vlada bo danes obravnavala ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, če zaveze z vrha EU-Balkan glede begunske krize ne bodo upoštevane. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa bo medtem medijem spregovorila o svojih aktivnostih v begunski krizi in predstavila priporočila oblastem.

Kot je po sredini seji sveta za nacionalno varnost pojasnil premier Miro Cerar, pozorno opazujejo, ali se zaveze z nedeljskega vrha EU-Balkan izpolnjujejo. Sam je, kot pravi, pripravljen storiti vse, da se zavaruje slovenske interese in lokalno prebivalstvo pred nekontroliranim migrantskim tokom, hkrati pa je treba s tistimi, ki prihajajo k nam, ravnati humano.

Če bo potrebno, je tako po Cerarjevih besedah Slovenija pripravljena na meji s Hrvaško postaviti tudi ograjo za obvladovanje toka migrantov. Kot Evropejec si sicer Cerar tega ne želi, a bo država vanj prisiljena, če se zaveze z nedeljskega vrha ne bodo v zadostni meri uresničevale.

Begunskemu valu bo pozornost danes namenila tudi varuhinja človekovih pravic. Kot so napovedali v vabilu, bo predstavila ugotovitve z obiskov na terenu ter tudi priporočila slovenskim oblastem. Na novinarski konferenci bo sicer spregovorila tudi o nekaterih drugih aktualnih temah.

Množični prihodi beguncev v Slovenijo se namreč nadaljujejo. Vsak dan v državo vstopi več tisoč ljudi, skupna številka oktobrskih prihodov se tako že bliža 100.000.

Danes bo sicer tudi prva videokonferenca kontaktnih oseb za izmenjavo informacij o begunski krizi. O vzpostavitvi tega mehanizma - Slovenijo zastopa Igor Mally iz kabineta premierja - so se voditelji držav dogovorili na nedeljskem mini vrhu EU-Balkan.