arhiv DL, M. L. S.

##IMAGE-3516296##

Na pobudo predsednika vlade Boruta Pahorja se je včeraj v Ljubljani sestal razvojni svet za Belo krajino in Kočevsko. Dogovorili so se, da vlada za to območje ne bo pripravila posebnega zakona, pač pa bodo nalogo odpravljanja razvojnega zaostanka prevzeli inštrumenti regionalne razvojne politike v novem sistemskem zakonu.

Na sestanku, ki se ga je poleg Pahorja in vrste ministrov udeležilo približno 25 županov in gospodarstvenikov iz Bele krajine in Kočevskega, so po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša zaznali zaostanek tega dela Slovenije v razvoju. "Sestanek je bil nekakšen privilegij za predstavnike Bele krajine in Kočevskega, kar pa to območje tudi potrebuje," je dejal po skoraj triurni razpravi.

Po Gjerkeševih besedah so se strinjali, da interventni zakon po vzoru posebnega zakona za Pomurje ni primerna rešitev. "Strinjali smo se, da bodo novi inštrumenti regionalne razvojne politike v sistemskem zakonu lahko opravljali nalogo enako ali še boljše kot kakšen poseben intervencijski zakon," je dejal.

O osnutku novega sistemskega zakona se bodo člani včeraj ustanovljenega razvojnega sveta pogovarjali na naslednji seji konec aprila. Posebnost zakona bo po Gjerkeševih besedah v novih inštrumentih regionalne politike. Ti bodo razdeljeni v dve skupini: prva bo zaznava odstopanj v razvoju, druga pa ukrepi, za tista območja države, kjer se bo pokazalo odstopanje od povprečja, je dejal.

Župan Kočevja Janko Veber je po seji izrazil zadovoljstvo, da bodo imeli priložnost sodelovati pri oblikovanju sistemskega zakona. "Zelo jasno je bil izražen interes, da imamo privilegij, da se neposredno pogovarjamo z vlado o svojih razvojnih potrebah," je dejal. Zadovoljen je bil tudi župan Semiča Ivan Bukovec. "Država je nakazala, da nam stoji ob strani, da želi pomagati Beli krajini in Kočevskemu," je dejal. "Medtem ko je predsednik vlade ob februarskem obisku v Beli krajini in na Kočevskem dobil občutek malodušja, je zdaj ugotovil, da še kako razmišljamo o razvojnih projektih in nadaljnjem življenju in delu," je po srečanju menila županja Metlike Renata Brunskole.

Predstavniki regije so izpostavili potrebo po pospešitvi projektov na področju infrastrukture. "Infrastruktura, torej tretja razvojna os v Belo krajino kot tudi tretja a razvojna os na Kočevsko, je nujna za nadaljnji razvoj gospodarstva, obrti, podjetništva in tudi turizma," je poudarila metliška županja.

Gjerkeš je potrdil, da so o tretji razvojni govorili v kontekstu problema umeščanja v prostor, pridobivanja gradbenega dovoljenja in finančnih virov. Predstavniki Bele krajine in Kočevskega so želeli od vlade obljubo, kdaj bo tretja razvojna os zgrajena, je dejal in menil, da vlada takšne resne obljube ne more dati, pač pa lahko obljubi, da se bodo postopki začeli oz. da se bodo že začeti postopki intenzivno nadaljevali.

Med ključnimi infrastrukturnimi prioritetami so na seji izpostavili predor pod Gorjanci ter sodobno povezavo Bele krajine z Novim mestom. Tretja razvojna os sicer niso samo ceste, je ob tem poudaril minister.

Kot smo poročali, je pred srečanjem v Ljubljani ribniški župan Jože Levstek na Pahorja naslovil javni protest, ker občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok na omenjeni sestanek niso bile povabljene.