Podzemni svet ni smetišče - v jamah odpadki, smrad in živalski kadavri
Jamarski klub Krka je z domačini očistil sedem močno onesnaženih jam v Beli krajini. Odstranili so več kubičnih metrov odpadkov, nevarne snovi in živalske kadavre.
Nadvse dejaven Jamarski klub Krka se je ob pomoči domačinov v preteklih tednih lotil počasnega in zahtevnega dela. Uspelo jim je očistiti sedem onesnaženih jam v Beli krajini (večina jih je blizu naselij ali lahko dostopnih cest), v katerih se je v več desetletjih nabralo ogromno odpadkov, med njimi tudi živalskih kadavrov.
Polivinil, živalski ostanki ...
Najprej so očistili Grujino jamo, ki leži blizu bolj znane Petrišine jame. Najdbe na dnu jame jih niso presenetile: več let stare kovinske posode, polivinil, stare kosti goveda in drugih živali ter polivinilaste vreče z živalskimi odpadki oziroma kadavri, ki so povzročali neznosen smrad. Na srečo imajo kleni jamarji tudi močne želodce, zato so vztrajali pri delu, dokler jama ni bila povsem čista. Odpadkov je bilo več kot kubični meter; ustrezno so jih razvrstili in odpeljali na deponijo v Vranovičih.
Steklo, zdravila ...
Nato so se lotili jam Krakarjev obrov in Brezno pod cesto pri Ušcu. Krakarjev obrov leži zahodno od Talčjega Vrha, nad začetnim delom doline Potoka, suhe doline pri Otovcu, torej v zaledju štirih izvirov, ki napajajo Potok. V manjši jami, v kateri je tudi nekaj kapnikov, je bilo ogromno starih čevljarskih odpadkov, stekla ter ostankov zdravil in ustekleničenih tekočin neprijetnega vonja. Izvlekli so okoli 1,5 kubičnega metra odpadkov, ki so bili pomešani z zemljo in gruščem. Brezno pod cesto pri Ušcu pa leži v bližini Tanče Gore, 2,5 km jugozahodno od krajev Breznik in Obrh pri Dragatušu, torej v zaledju dveh bližnjih izvirov, Podturna in Obrščice, ki se združita v Podturnščico, ta pa se izlije v reko Lahinjo. V jami, v katero sta se dva jamarja spustila z vrvno tehniko, dva pa sta z vedrom smeti vlekla ven, je bilo več polivinilastih vreč z živalskimi kostmi in veliko polivinilaste folije. Smeti so razvrstili in odpeljali na deponijo.
Nekaj dni kasneje je sledilo čiščenje Velike in Male Tratovnikove jame, obe ležita južno od Tanče Gore in sta v zaledju izvira Podturna in Obrščice. V Veliko Tratovnikovo jamo, ki se lahko pohvali s čudovitim jamskim okrasjem, sta se spustila dva jamarja, trije so skrbeli za izvlek odpadkov in razvrščanje. V jami ni bilo veliko nesnage, tako so jo sorazmerno hitro očistili.
»Hujše je bilo v Mali Tratovnikovi jami, bila je bistveno bolj onesnažena, saj je tudi nekoliko bližje cesti in lažje dostopna. Že na vhodu 14 metrov globokega brezna se je na dnu videl velik kup odpadkov in jasno je bilo, da bo za čiščenje potrebnih več delovnih akcij in tudi več pridnih rok,« je potek te in vseh drugih akcij opisala tajnica Tanja Podržaj. Na kupu smeti sta bili tudi dve poginuli kozi in nekaj ovčjih kož, zato je jamarje kljub zaščitnim maskam ponovno pričakal neznosen smrad. V jami so bili še razrezani kosi avtomobila pa čevlji, oblačila, plastika, stara kovinska in plastična posoda in drugo.
Tri tisoč onesnaženih jam
V Sloveniji je registriranih nekaj več kot 15.800 jam, od tega jih je po podatkih jamarjev onesnaženih okoli 3.000. Tudi jami pod Cerovcem in Brezno pri Zgornji Paki sta bili taki. Jamo pod Cerovcem, ki je globoka 16 metrov in dolga 24 metrov, so člani JK Krka raziskali novembra 2013. Že takrat je bilo v njej nekaj odpadkov, z leti pa se jih je nabralo še več. Veliko je bilo kosti in polivinilastih vreč pa tudi folij silažnih bal. Stopnjasto brezno pri Zgornji Paki ima ozek vhod in v notranjosti še dve ožini. Odpadki so se skotalili do dna, največ jih je bilo pod vhodno vertikalo, nato so bili zagozdeni na naslednji ožini, nekaj malega jih je bilo tudi na dnu. Preozek vhod je bilo treba razširiti za izvlek odpadkov oziroma za vedro. V jami so bile polivinilaste vreče s kostmi, polivinil in nekaj drugih plastičnih odpadkov. Vso nesnago so tako kot v prejšnjih primerih odpeljali na deponijo.
V Jamarskem klubu Krka, s sedežem v vasi Krka v občini Ivančna Gorica, upajo, da bodo očiščene jame tudi ostale čiste. Pohvale vredno je tudi sodelovanje z domačini, ki so jim pomagali pri zunanjih delih.
»Žal pa neozaveščeni ljudje pogosto mečejo v kraške jame, ki pogosto ležijo v ozadju vodnih virov, različne vrste odpadkov, kar ima lahko zelo škodljive posledice za naravno okolje – od avtomobilov, bele tehnike, gradbenega materiala, gum, nevarnih snovi pa vse do kadavrov domačih in divjih živali, ki so neredko posledica krivolova,« pravi izkušeni jamar Janez Jerman iz Črnomlja.
Čiščenje jam je financiral Zavod za varstvo narave, in sicer v okviru svoje javne službe – akcije Natura 2000.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se