Skupnost občin Slovenije

Funkcijo predsednika je po Gregorju Macedoniju prevzel dosedanji podpredsednik Nejc Smole, župan Občine Medvode. Predsedstvo se je dosedanjemu predsedniku zahvalilo za uspešno delo, novemu predsedniku pa izrazilo polno podporo pri nadaljnjem uveljavljanju interesov slovenskih občin. Članice in člani so obravnavali tudi ključne zakonodajne predloge na področju lokalne samouprave in lokalnih volitev, se seznanili z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami ter sprejeli več pomembnih stališč.

Predsedstvo SOS se je seznanilo s predlogom sprememb Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) ter novim predlogom Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), ki ju je predstavil državni sekretar Jure Trbič. Predlog ZLS uvaja strožje pogoje za opravljanje občinskih funkcij: posameznik, pravnomočno obsojen na več kot eno leto zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ne bi mogel kandidirati ali opravljati funkcije župana, podžupana ali člana občinskega sveta v času prestajanja kazni ter še pet let po njej.

Novela prinaša tudi ureditev pravic županov po izteku mandata, vključno z možnostjo nadomestila plače pod pogoji, podobnimi kot pri poslancih, za kar se je Skupnost občin Slovenije še posebej zavzela. Predsedstvo je bilo seznanjeno tudi z novim predlogom ZLV, ki zaradi poenostavitve omogoča obravnavo skupaj z drugimi zakoni o nekaznovanosti. Predlog ureja pogoj neizvoljivosti za pravnomočno obsojene kandidate, omogoča elektronsko povezavo zbirke kandidatur s kazensko evidenco ter dopolnjuje seznam javno objavljenih podatkov kandidatov.

Predsedstvo SOS je obravnavalo Resolucijo Odbora regij o Predlogu večletnega finančnega okvira EU 2028–2034. Evropska komisija namreč predlaga temeljito reorganizacijo evropskih razvojnih politik, pri čemer naj bi Nacionalni in regionalni partnerski načrt (NRPN) nadomestil obstoječe programe (kohezijske, kmetijske, ribiške, socialne). Predlagani NRPN bistveno zmanjšuje vlogo občin in regij, prenese ključne razvojne odločitve na državo, ustvarja konkurenco med sektorskimi politikami, slabi načelo subsidiarnosti in večnivojskega upravljanja ter zmanjšuje preglednost ter nadzorno vlogo Evropskega parlamenta.

Predlagane spremembe ogrožajo stabilnost naložb ter zmanjšujejo sposobnost občin, da dolgoročno načrtujejo svoj razvoj v skladu z načeli policentričnosti. Zato Predsedstvo SOS javno opozarja na tveganja predlagane reorganizacije evropskih razvojnih politik. Članice in člani so poudarili potrebo po ohranitvi regionalnih in lokalnih alokacij ter zavrnili NRPN v predlagani obliki.

Predsedstvo SOS poziva k ohranitvi samostojne kohezijske politike ter zaščiti instrumenta za pravični prehod, ključnega za regijo SAŠA in Zasavje. Skupnost občin Slovenije bo stališče posredovala slovenskim predstavnikom v Odboru regij, resornemu ministrstvu, Ministrstvu za zunanje zadeve in Vladi RS, s pozivom, da se zahteve slovenskih občin vključijo med pogajalska izhodišča pri oblikovanju proračuna EU 2028–2034.

Predsedstvo SOS je obravnavalo tudi osnutek Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, ki krepi vlogo regijskih središč, teritorialni dialog in pristop »od spodaj navzgor«, kar Skupnost občin Slovenije podpira, saj so občine in regije ključni nosilci razvoja že vrsto let. Dokument predvideva večjo vključenost regij v načrtovanje in odločanje o projektih ter jasnejšo povezanost med nacionalnimi cilji, regijskimi strategijami in lokalnimi potrebami.

SOS pozdravlja, da strategija poudarja visoko kakovost življenja in dostopnost javnih ter tržnih storitev v vseh delih Slovenije, kar daje pomembno razvojno podlago tudi za reševanje vse pogostejših zapiranj poštnih, bančnih in drugih osnovnih storitev.

Skupnost občin Slovenije odločno nasprotuje ukinjanju poštnih, bančnih in drugih osnovnih storitev ter zahteva ohranitev najmanj sedanje mreže poslovalnic, obvezno vključevanje občin v postopke spreminjanja regulative in celovito analizo vplivov pred vsakim zapiranjem. SOS poziva državo, regulatorje in izvajalce storitev k pripravi dolgoročne strategije ohranjanja storitev na podeželju, skladno z načeli policentričnega razvoja, ter opozarja, da morajo biti tudi bančne storitve obravnavane kot storitve splošnega interesa.