MONM

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ta trenutek kaže, da se nam v energetiki obetajo samo še slabši časi. Kako svetla pa je na tem področju prihodnost Novega mesta, je v veliki meri odvisno od učinkov lokalnega energetskega koncepta. Prvi resnejši premiki v energetiki so se v Novem mestu zgodili pred desetletjem, v tem času pa je bilo storjenega veliko.

Danes oziroma po podatkih za leto 2025 letni prihranki, ki jih v občini dosegajo v stavbah, ki so bile v preteklih letih energetsko obnovljene, znašajo 3.171 MWh, 1.400 MWh energije znaša proizvodnja sončne energije, 28,56 kWh električne energije se porabi na prebivalca za javno razsvetljavo, lani pa je bilo več kot dva milijona evrov pridobljenih subvencij za različne energetske projekte, od česar je približno polovico dobila občina, polovico pa zasebniki iz Eko sklada in ob pomoči nasvetov energetske pisarne En svet, ki ima sedež v občinski stavbi na Rozmanovi 10 in v kateri svetovalci brezplačno svetujejo zainteresiranim vlagateljem v trajnostno pridobivanje energije.

V desetletju energetske prenove javnih stavb je novomeška občina uspešno energetsko obnovila 32 objektov, kar je dejansko najpomembnejši in najučinkovitejši odziv na nihanje cen energentov, ki imajo tako na proračun občine bistveno manjši vpliv. »Ob višjih cenah energije so prihranki v denarju posledično samo še večji. Z energetsko prenovljenimi objekti občina zdaj letno prihrani več kot tri tisoč MWh energije, kolikor na primer znaša letna poraba tisoč električnih twingov. Ne gre za majhne zneske ne v denarju in ne v energiji. To pomeni tudi malo manj kot tisoč ton izpustov CO₂ na leto,« prihranke pojasni Peter Geršič, vodja urada za digitalni in trajnostni prehod na novomeški občini, in ob tem 99 odstotkov zaslug za tak napredek v energetiki in trajnostni rabi energije pripiše sodelavcu Alešu Šurli, višjemu svetovalcu za razvojne projekte in energetski menedžment.

I. V.

V Mestni občini Novo mesto so akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta zastavili leta 2015 in ga začeli izvajati pred desetimi leti s sredstvi Evropske banke za obnovo in razvoj, s kohezijskimi sredstvi in nadaljevali z javno-zasebnim partnerstvom. V zadnjem letu in pol so izjemno pospešili projekte postavitve sončnih elektrarn. Lani so postavili šest samooskrbnih in deset skupnostnih sončnih elektrarn s skupno močjo več kot 1,4 MW, ki danes oskrbujejo 38 merilnih mest v lasti občine in zagotavljajo približno 45 odstotkov letne samooskrbe objektov, ki so priklopljeni na ta merilna mesta. Letna proizvodnja sončne energije tako zdaj dosega 1.400 MWh.

Večina sončnih elektrarn je nameščena na šolah in vrtcih, med največje pa spadajo elektrarna na mestnem bazenu, na OŠ Stopiče in OŠ Bršljin. Javne stavbe v lasti Mestne občine Novo mesto že presegajo 30-odstotni delež rabe obnovljivih virov, kar je na slovenski ravni in tudi globalno impresivna številka. Slovensko povprečje znaša okoli 15 odstotkov.

Tudi kar se tiče javne razsvetljave, ima Novo mesto z 28,56 kWh na prebivalca zelo majhno porabo. Evropsko opredeljena zakonska meja uporabe energije za javno razsvetljavo na prebivalca znaša 44 kWh, povprečna poraba slovenskih mest pa znaša 40 kWh. Manjšo porabo energije za javno razsvetljavo gre v Novem mestu pripisati predvsem uporabi 5.900 sodobnih svetilk LED in učinkovitemu digitalnemu upravljanju javne razsvetljave, ki omogoča analizo podatkov o porabi na določenih krajih v določenem času za določen namen in tudi podatkov v zvezi s pridobivanjem energije.

Kot napoveduje Peter Geršič, bo občina začeto nadaljevala tudi letos: »Načrtujemo, da bomo pridobili za milijon evrov subvencij, namestili za en MW sončnih elektrarn in obenem izvedli več energetskih prenov objektov v občinski lasti.«