I. V.

Potem ko je usahnila galerija Simulaker, v razstavišču na stičišču Germove in Vrhovčeve ulice v Novem mestu dolgo ni bilo umetniških razstav. Do pred kratkim, ko so tam ob dveh šestdesetletnicah odprli razstavo risarja in oblikovalca Georga Gedla, staroste avtomobilskega oblikovanja v Sloveniji. Po novem v galeriji Germove štale.

Malce nenavadno je, da umetnik razstavlja v štali. Tam, kjer je danes galerija Germove štale, so nekoč res bile štale. Poštne štale. Fichtenauove so bile, da so Germove, pa se jih je prijelo že v sodobnem času, ker stojijo, obnovljene in preurejene v galerijo, v Germovi ulici, poimenovani po novomeškem slikarju Josipu Germu, ki ni bil nikoli lastnik te stavbe.

Georga Gedla imamo za Novomeščana, saj je bil velik del življenja tesno povezan z Novim mestom, z nekdanjo Industrijo motornih vozil IMV in pozneje s tovarno Adria. Svoj odtis je pustil na oblikah številnih Adrijinih prikolic in avtodomov, oblikoval je nov model IMV-jevega kombija in tudi novo obliko znamenite katrce je razvijal. Marsikaj od vsega, kar je narisal, je ostalo na njegovi risalni mizi, veliko njegovih oblik pa še danes vozi po evropskih cestah.

I. V.

V Novo mesto ga je nekoč zdavnaj zvabil generalni direktor tovarne IMV, Jurij Levičnik. Prestregel ga je, ko se je z Bavarskega, kjer je risal in modeliral športne in dirkalne modele BMW-ja, vračal na dopust. In ga pregovoril, da se vrne v rodno Jugoslavijo.

Pred tem je delal še pri Audiju, kjer je dobil svojo prvo oblikovalsko službo, vmes je bil nekaj časa pri mariborskem Tamu in predaval na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Pa svojo rubriko je imel v Avto reviji. Marsikam ga je, potem ko je kot mladenič zapustil rodno Kikindo, peljala življenja cesta, še vedno izjemno ustvarjalna zrela leta pa preživlja v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah.

Zadnja leta je veliko razstavljal, večkrat v Adrii pa v Muzeju IMV v Drgančevju in Tehniškem muzeju Bistra, kjer si lahko njegovo razstavo Adria: retrospektiva ogledate še do konca leta. A kot je povedal ob odprtju razstave v Germovih štalah, s katerim sta dve šestdesetletnici obeležila skupaj z odvetnikom Borutom Škerljem, solastnikom galerijskih prostorov, pregledne razstave, s katero bi predstavil svoje ustvarjanje od otroštva do danes, še ni imel.

Če pravi od otroštva, to misli dobesedno. Na razstavi lahko tako vidimo risbo štiri- ali petletnega otroka, risbo ulice, v kateri so živeli Gedlovi. Da je imel izjemen smisel za opazovanje že takrat, je videti z risbe. Da je risba nastala ponoči, je vidno, ker imajo avtomobili prižgane luči. Razen tistih, ki stojijo. Avtobus je narisal tako, da ga je opazovalcu odprl v notranjost, da se vidi, kako v njem sedijo ljudje. V prerezu.

Morda so še bolj kot tista vozila, ki so z njegove mize zapeljala na ceste, zanimive njegove študije, ki jih avtomobilska industrija ni uresničila ali pa je luč sveta ugledalo le nekaj primerkov, kot to velja za športni model BMW-ja, ki ga je ta bavarska tovarna predstavila med olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972. Takrat so izdelali le dva primerka modela, pri katerem je sodeloval tudi Georg Gedl, eden pa danes krasi zbirko v muzeju BMW.