Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Studio D: Vlomov vse več, raziskani niso


Barbara Barbič
10. 11. 2011, 14.20
Posodobljeno
05. 12. 2011 · 11:17
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

vlom_avto_punm.jpg
Slika je ilustrativna.

##IMAGE-3442970##

Na območju Policijske uprave Novo mesto se vrstijo vlomi v stanovanjske objekte. Tudi na ribniškem koncu beležijo porast. Kako izboljšati varnost in kaj storiti, če nas vendarle presenetijo vlomilci.

Nocoj trije vlomi; dva na območju Novega mesta, eden na območju Dolenjskih Toplic. Pri slednjem so stanovalci vlomilce pregnali. Včeraj – vlom v objekt na območju Trebnjega. Oškodovancu so odnesli vrednejše predmete in denar. Pred dnevi vlom v stanovanjsko hišo na območju Metlike. Vlomilci so preiskali prostore, odnesli denar in nakit v skupni vrednosti 11 tisočakov.

Tudi po Ribniški dolini se vrstijo ropi in vlomi, tarče so predvsem starejši ljudje in kot taki nemočni. Prejšnji teden je odmeval primer, ko so vlomilci od 81-letne ženice zahtevali denar. Situacijo je rešila njena 51-letna hči, ki so jo prišleki prebudili. Po prerivanju so vlomilci zbežali. Lahko bi se pa končalo tudi drugače. Kot recimo lanski umor v Beli krajini.

Kriminalisti pri odkrivanju storilcev sicer niso ravno uspešni. „Ne slovenska policija ne tuja. Raziščemo kvečjemu eno tretjino vlomov. To, da bi pa oškodovanci dobili denar ali predmete nazaj, pa je verjetnost še manjša. Pod 20 odstotkov,“ je za Studio D povedal dr. Anton Dvoršek, predavatelj kriminalistike na Fakulteti za varnostne vede.

Hiše na samem bolj na udaru

„Povečano število vlomov je očitno posledica gospodarske krize. Iz kriminologije je znano, da se v težkih časih število premoženjskih kaznivih dejanj povečuje,“ pravi Dvoršek. Dodaja, da se storilci o svoji tarči odločajo glede na tveganje. „Dejstvo je, da se storilci odločajo praktično; kjer je verjetnost, da bi jih zalotili, manjša, bolj se bodo odločali za takšne hiše.“

So alarmni sistemi izhajajoč iz statistike skoraj res že nuja? „Za stanovanjske hiše, ki niso v strnjenem naselju res. Tam preprosto druge variante ni. V strnjenih naseljih je vendarle drugače, saj sosedje lahko odvrnejo storilce od načrtovanega vloma. „Je pa tudi nekaj; storilci zbirajo informacije, kam se splača vlomit. Če podatke o svojem premoženju ne širimo lahkomiselno okrog, lahko s tem nehote prispevamo k svoji zmanjšani varnosti.“

V vsakem primeru sodelujte!

Če že pride do vloma, Dvoršek svetuje, sodelovanje. „Absolutno se ne upirajte. Vlomilci ali roparji ne želijo ranit ali celo ubit oškodovanca. Tudi poškodujejo ga le v primerih, če recimo ne pove, kje ima ključ od sefa. V takšnih primerih je bolje, da takšen podatek izdamo. Vlomilci odpora ne pričakujejo in če jim ga nudimo, bodo ravnali nepremišljeno in v tej nepremišljenosti vas lahko storilec zabode, ustreli, huje poškoduje,“ svari predavatelj kriminalistike na varnostni fakulteti.

Ob današnjem podatku, da je v Sloveniji oboroženih skoraj 40 tisoč ljudi in da je relativno lahek dostop do orožja meni, da nakup orožja za večjo varnost ni priporočljiv. „Računati na to, da boste imeli med morebitnim vlomom čas se zavarovati se s svojim orožjem, glede na to, da nimate prakse, ni pametna strategija. Tisti, ki pride k vam vas oropat, gotovo ni popoln začetnik in je verjetnost, da bo on uspešno uporabil svoje orožje za svojo lastno zaščito precej večja, kot da ga boste vi,“ meni Dvoršek.

studio_d_dr._dvorsek_o_povecanih_vlomih.mp3

Dr. Dvoršek o povečanih vlomih


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.