SNS: Črnomaljski reševalci zavrnili pomoč hudo poškodovanemu

##IMAGE-2236060##
Poslanec SNS Bogdan Barovič je na ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič naslovil poslansko vprašanje o tem, kakšna strokovna navodila imajo zdravstveni delavci, zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči, ko gre za asistenco na terenu ter kdaj obstaja strokovna potreba za takšno asistenco. Povod za vprašanje je bila poškodba 34-letnega domačina konec marca med večerno rekreacijo v športni dvorani OŠ Belokranjskega odreda Semič.
'Ob samem zastavljenem vprašanju je potrebno poudariti, da gre izključno za željo po zagotavljanju ustreznega zdravstvenega varstva občanov s strani služb Nujne medicinske pomoči v sklopu mreže zdravstvenih domov v Sloveniji in nikakor za obtoževanje ali namigovanje k potencialni odgovornosti v primeru, ki je v samem vprašanju naveden in nikakor osamljen, saj smo podobnim vsakodnevno priča po celotni Sloveniji. V vprašanju nas torej zanimajo navodila, izdana službam NMP v mreži ZD glede asistence na terenu v izogib bodočim neljubim izkušnjam pacientov,' je sporočil Sergej Čas, predstavnik SNS v semiškem občinskem svetu.
Vprašanje Bogdana Baroviča, ki je naslovljeno na predsednika DZ Franceta Cukjatija, objavljamo v celoti:
V ponedeljek, 31. 03. 2008 je med večerno rekreacijo v športni dvorani Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič v Občini Semič med igranjem nogometa 34-letni občan po nesreči padel na tla, pri čemer je utrpel močan udarec v desno nogo in posledično zlom golenice.
Zaradi bolečin in več kot očitnega patološkega izgleda poškodovanega uda so zbrani na kraju dogodka neposredno po padcu ob 21:27 uri po telefonu poklicali pristojno dežurno službo nujne medicinske pomoči (NMP) v zdravstveni dom Črnomelj, ter prosili za zdravniško asistenco ter reševalno vozilo, vendar so bili s strani zdravstvenega osebja, kljub temu, da so povedali, da gre za težjo poškodbo, v preteklosti že v prometni nesreči poškodovanega uda, zaradi česar je potrebno ud strokovno imobilizirati in si zaradi nevarnosti povzročitve dodatnih komplikacij (poškodba žil, živcev, kože in mišičnega tkiva) tega ne upajo narediti sami, bili zavrnjeni - bilo jim je namreč rečeno, da za takšne poškodbe ni potrebna zdravniška asistenca na terenu, torej naj poškodovanega sami pripeljejo v Zdravstveni dom Črnomelj.
V občutku nemoči so zbrani po nekajminutnem neuspešnem pregovarjanju z zdravstveno delavko poklicali po telefonu osebno zdravnico poškodovanega domov ter ji opisali poškodbo, nakar je slednja od doma poklicala Zdravstveni dom Črnomelj ter osebno posredovala pri službi NMP.
Po posredovanju osebne zdravnice je reševalno vozilo z zdravstveno ekipo vendar le prišlo na kraj dogodka, kjer je slednja strokovno oskrbela in odpeljala poškodovanca v Splošno bolnišnico Novo mesto, kjer je slednji ostal na Travmatološkem oddelku v hospitalni oskrbi, v bolniškem staležu pa bo po besedah zdravnikov najmanj do septembra 2008.
Poškodovanemu se je zdravstvena delavka ZD Črnomelj med oskrbo tudi opravičila zaradi predhodne reakcije ob prvem klicu na pomoč, a mu ob dejstvu, da je na parketu z bolečinami ležal in čakal na pomoč dvakrat več, kot je bilo potrebno, to ni kaj dosti koristilo, zahvali se lahko samo kolegom, ki so ohranili mirno kri in ga niso poskušali oskrbeti ter transportirati sami, saj bi po vsej verjetnosti povzročili dodatne komplikacije že obstoječe poškodbe.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev in v izogib podobnim primerom v bodoče, sprašujem pristojno ministrico za zdravje Republike Slovenije, kakšna strokovna navodila imajo zdravstveni delavci, zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči v takšnih primerih? Zanima me, kdaj po strokovnih merilih obstaja indikacija za urgentno asistenco NMP na terenu in kaj bo pristojno ministrstvo storilo za preprečitev tovrstnih neprijetnih izkušenj pacientov v prihodnje?