Grad Rajhenburg - ni jih veliko, ki po 900 letih še stojijo
Na gradu Rajhenburg so v tem mesecu predstavili tematsko številko Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ki je v celoti posvečena gradu Rajhenburg, njegovi prenovi, njegovi zgodovini in pomenu. Kroniko je kot celoto predstavil urednik dr. Miha Preinfalk, ki je poudaril, da se je uredniški odbor trudil privabiti k sodelovanju najširši krog strokovnjakov. Tako je obsežno številko s 399 stranmi sooblikovalo 18 avtorjev, ki so prispevali 16 člankov.
Urednik dr. Preinfalk, ki Kroniko pod okriljem Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ureja že od leta 2005, je v uvodniku zapisal: »Pri Kroniki smo ponosni, da smo z izdajo tematske številke o gradu Rajhenburg postali del njegove dolge in pisane zgodovine. Z novo in temeljito osvetlitvijo grajske zgodovine Rajhenburg v zavesti Slovencev ne bo ostal povezan le s temačnim obdobjem med drugo svetovno vojno in po njej, ko je imel funkcijo zapora. Objavljeni prispevki kažejo, da je imel tudi ta grad zanimivo zgodovino, čeprav ne tako burno kot ostali bližnji gradovi (npr. Sevnica, Šrajbarski turn, Brežice), saj je – čeprav med njimi najstarejši – živel v njihovi senci in je pogosto služil le v gospodarske namene in ne za razkošno plemiško rezidenco.
Kronika, posvečena gradu Rajhenburg, je zastavljena izrazito interdisciplinarno, kakršno bi na sploh moralo biti raziskovanje gradov. Svoje izsledke so prispevali tako zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji kot tudi arheologi, arhitekti, etnologi in mnogi drugi raziskovalci. Čeprav smo se trudili, da bi s prispevki osvetlili vse ali vsaj čim več časovnih obdobij in področij, je na koncu nekaj tematik zaradi višje sile izostalo. Med njimi npr. kratko, a pomembno obdobje druge svetovne vojne, ko je srednjeveški grad postal središče nemške okupacijske oblasti za izgon Slovencev, ali pa novejša zgodovina spodnjega dvorca Turn, ki je bil dolgo časa in je v določenem pogledu še danes neločljivo povezan s svojim starejšim »bratom« na skali.«
Osrednji del predstavitve je, kot sporočajo organizatorji, opravil Boris Hajdinjak, ki je opravil nove temeljne raziskave o družini Rajhenburških, predstavil je življenje, delo in pomen Rajhnprehta Rajhenburškega, njegovega sina Hansa III in zadnjega Rajhenburškega Hansa Rajnprehta (umrl 1570), katerih življenje je seglo na številna področja in zaznamovalo široko območje nekdanjih dežel. Predstavil je tudi še neznane grbe in podobe (upodobitve in medalje).
Urednik je v zaključku napisal, da je grad sicer z novimi dognanji izgubil status najstarejšega gradu na Slovenskem, vendar »se mu s tem vrednost ni prav nič zmanjšala, saj ga še vedno štejemo med najstarejše pričevalce zgodovine v današnjem slovenskem prostoru. Ni veliko gradov, ki bi se lahko pohvalili, da po devetstotih let še vedno stojijo in imajo poleg tega še uporabno funkcijo. Rajhenburg je med njimi.«
