FOTO: Vranov let v spomin medvojnega reševanja zavezniških letalcev
V Otoku pri Metliki so se včeraj spomnili dogodkov leta 1944, ko so partizani iz nemškega ujetništva pri Mariboru rešili več kot sto zavezniških vojnih ujetnikov, zavezniki pa so jih s tega belokranjskega partizanskega letališča prepeljali v misijo v italijanski Bari.
Ob slovesnosti je potekal spominski pohod iz Semiča do Otoka.
Prisotne sta nagovorila župan Občine Metlika, Darko Zevnik in slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Ladislav Lipič. Marijan Križman, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije in Borut Likar, predsednik pokrajinskega sveta ZB za vrednote NOB Dolenjske in Bele krajine, sta podelila srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Milanu Travnikarju, podpredsedniku Društva Vranov let in predsedniku ZB za vrednote NOB Metlika. (obrazložitev spodaj v priponki; avtor: Občina Metlika)
Spominska prireditev je potekala na nekdanjem partizanskem letališču v Otoku, na katerega danes spominja tam postavljeno izvirno letalo DC-3 Dacota.
Prireditev so pripravili Občina Metlika, Združenje borcev za vrednote NOB Metlika, Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB - Vranov let v svobodo in območno Združenje slovenskih častnikov Bela krajina.
Vranov let vsako leto
Metliški župan Zevnik je pojasnil, da gre za vsakoletno spominsko prireditev mednarodne poti zavezništva, ki so jo po leta 1996 izdani knjigi, v kateri je eden izmed rešenih zavezniških pilotov - Avstralec Ralph F. Churches - popisal omenjene dogodke, naslovili Vranov let.
Partizanske enote so sicer zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi 87 britanskih, konec avgusta 1944 rešile iz nemškega taborišča pri Mariboru, partizani pa so jih nato prek okupirane Slovenije pripeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Te dogodke v Občini Metlika obeležujejo od leta 2012, je še povedal Zevnik.
Partizansko letališče pri vasi Otok so začeli pripravljati spomladi 1944, zavezniki, ki so tam 17. septembra 1944 prvič pristali s petimi britanskimi letali, pa so ga poimenovali letališče Picadilly Hope. Ker je bilo majhno in ob dežju neuporabno, hkrati pa so se potrebe partizanske vojske in zaveznikov povečevale, so v bližnjem Krasincu zgradili novo letališče Picadilly Hope A.
Obe letališči sta delovali do konca druge svetovne vojne, z njiju pa se je v svoje baze vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških letalcev. Hkrati so od tam na varno odpeljali 2000 otrok, žena in starejših, v zavezniške bolnišnice pa skoraj 1500 ranjenih partizanov. Na slovenskih partizanskih letališčih je narodnoosvobodilna vojska prejela na tisoče ton zavezniške pomoči.
Po besedah prirediteljev Vranovega leta naj bi ta mladino EU spominjal na zavezništvo med slovenskimi partizani, slovenskim prebivalstvom ter zahodnimi zavezniki v najhujših dneh svetovne zgodovine, pri slovenski mladini pa ohranjal ponos na ta del lastne zgodovine.
Milan Travnikar - obrazložitev
