FOTO: V spomin na Cankarjevo brigado in komandanta Alojza Dragana
V soboto, 15. aprila 2023, sta Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Stopiče in Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto organizirali tradicionalno spominsko slovesnost v spomin na legendarnega komandanta Cankarjeve brigade Alojza Dragana, domačina z Dolža, ki je kot kasnejši načelnik štaba XV. divizije, v sestavi katere je bila tudi Cankarjeva brigada, padel na pragu svobode, 16. 4. 1945, v Suhi krajini, ko je v boju nesebično pomagal borcem Cankarjeve brigade. Hkrati je spominska slovesnost posvečena tudi borcem 5. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ivana Cankarja, ki so žrtvovali svoje življenje med boji v okolici Dolža pod Gorjanci.
Vse prisotne je na začetku prireditve pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOB Zoran Župevec, nato pa je uvodna beseda pripadla Borisu Hrenu, podpredsedniku Skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Hren je v svojem govoru izpostavil nesprejemljivost poskusov spreminjanja zgodovinskih dejstev, še posebej neutemeljeno opravičevanje in zagovarjanje narodnih izdajalcev, ki so pod raznimi nazivi (vaške straže, belogardisti, domobranci, črna roka) zvesto služili kot pomožne vojaško-policijske enote italijanskemu in nemškemu okupatorju. Sprava, o kateri podporniki nekdanje kolaboracije toliko govorijo, ne sme biti namenjana temu, da se izenačita partizanski boj in sodelovanje z okupatorjem, pri čemer še do danes domači organizatorji protipartizanskega boja, z rimokatoliško cerkvijo v ljubljanski nadškofiji na čelu, niso pripravljeni priznati svoje zmote in se opravičiti za vse gorje ter zločine, ki so jih povzročili svojemu narodu, je dodal Hren.
Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB Slovenije in nekdanja ministrica za obrambo R Slovenije. V svojem nastopu je opisala življenjsko in partizansko pot komandanta Dragana ter obseg delovanja in bojev Cankarjeve brigade – od Gorjancev do krimskega višavja in Vrhnike, do Save in Koroške. Izrazila je zaskrbljenost nad tem, da se kljub Draganovi prehojeni poti od poveljnika bataljona do komandanta brigade in načelnika štaba divizije njegovemu velikemu smislu za partizansko taktiko in osebnemu pogumu ter dejstvu, da je prav pod njegovim poveljstvom brigadi pripadel naziv udarna, nanj spomnimo le v njegovi rojstni vasi, na Dolžu, drugje njegovega imena pa skoraj ni zaslediti. Celo na svetovnem spletu, kjer danes mlada generacija išče in pridobiva vse mogoče informacije, je zapis o Alojzu Draganu zelo težko najti: omenjen je le na seznamu komandantov Cankarjeve brigade. Ničesar ni mogoče izvedeti o njegovem življenju, o vrednotah, njegovem izjemnem čutu za soborce, o dolgih mesecih njegovega poveljevanja, o njegovih ranah, ki jih zdravil kar na fronti. Koliko je še takšnih borcev, katerih herojskih dejanj se spominjajo samo še njihovi domači? Žal so mnoge osebnosti, katerih imena so vklesana le še na krajevnih spominskih ploščah, za širše skupine mladih ljudi pozabljene. In to vzbuja skrb.
V nadaljevanju je dr. Jelušičeva spomnila in opisala začudenje ter nerazumevanje primorskih partizanov, ki so se po letu 1943 prihajali boriti tudi na Dolenjsko, ob spoznanju, da tukaj obstajajo narodni izdajalci, ki so se vojaško organizirali za boj proti lastnemu narodu in mu, v službi okupatorja, povzročili toliko gorja.
Ob koncu se je slavnostna govornica dotaknila tudi poskusov spreminjanja in popravljanja zgodovine. Kaj je bilo pravično in moralno, ko se je začela vojna? Bežati, se ukloniti okupatorju ali se mu zoperstaviti? Ali se celo oklepati okupatorja zaradi ideološkega nasprotovanja svojim bratom? Srečujemo se z vprašanji, kaj so bila dejstva in kaj je človeški spomin zamolčal, prikril, pozabil ali celo na novo oblikoval? Da bi tisti, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo, utonili v pozabo in da bi oni drugi, ki so srdito napadali partizansko stran, napredovali v borce za domovino. Zato je treba posebno pozornost nameniti spomenikom in spominskim dnevom, ki jih desetletja ohranjamo in se prek njih spominjamo, koliko vaščanov je nekoč padlo v smrt, ne da bi vedeli, kakšna bo svoboda in kakšni bomo mi, skrbniki njihovega spomina.
V programu, ki ga je povezoval Aleš Kirn - Aki, so sodelovali praporščaki ZB za vrednote NOB Novo mesto, pripadniki 1. spominskega dolenjskega partizanskega bataljona, častna straža Slovenske vojske, mladinski pevski zbor OŠ Stopiče pod mentorstvom Alenke Gazvoda, član Mestne godbe Novo mesto Leon Župevec in recitatorke Ajda Hočevar, Neža Hočevar Brulc, Vita Janežič, Eva Recelj ter Žana Turk.
