Bager spravil Florjančane na rob živčnega zloma

"Infra nima javne razsvetljave v svojih projektih in je ne bo gradila! Ne vem pa, kaj ima v načrtih sevniška občina," je dejal Vojko Bibič, direktor brežiškega Regiona na včerajšnjem polemičnem zboru krajanov Florjanske ulice z načrtovalci, investitorji in izvajalci del, ki v tej ulici v starem mestnem jedru že od pomladi gradijo kanalizacijo. Morali pa bi postoriti še marsikaj in nihče ne ve, kdaj bodo dela končali!
Po številnih očitkih ogorčenih krajanov, da jim tudi na tem že tretjem sestanku niso povedali nič novega oziroma jim sploh ne znajo odgovoriti na povsem konkretna vprašanja, verjetno tudi zato, ker ni bilo vseh izvajalcev (pogrešali so zlasti predstavnike Elektra Krško in Plinovoda Sevnica), je predstavnik Infre Anton Vetrih prostodušno priznal: "Živite pač na gradbišču!"
Toda na tem gradbišču očitno desnica ne ve, kaj dela levica, pa tudi na občini se bolj malo zmenijo za tegobe krajanov, saj so na sestanku pričakovali župana, niti prisotni občinski uslužbenci pa očitno niso upali, smeli ali znali odgovoriti na najpogostejše vprašanje, ali so se del, zaradi katerih je zaprta ulica toliko časa, lotili dovolj premišljeno in pomislili, da je potrebno celostno rešiti komunalno ureditev Florjanske ulice, in ob tem poskrbeti tudi za javno razsvetljavo.
Predvsem pa so krajani razočarani nad izvajalci, ki se malo zmenijo za močno poslabšane življenjske razmere ljudi in gradbišča nimajo po prepričanju krajanov niti približno ustrezno zavarovanega, tako da se počutijo manj varne.
Šalamonove s Florjanske 16 so zaradi razbijanja skale z bagrom pod njihovo 150 let staro hišo spravili na rob živčnega zloma, saj je stroj neusmiljeno povzročal bobnenje in vibracije. "Hiša se je tresla. Ne vemo, kakšne bodo posledice tega početja na tako stari hiši," je spraševala gospa Šalamon. Naposled so se vendarle lotili skale z rezkarjem, kar je prava pesem v primerjavi s torturo, ki so jo očitno po nepotrebnem morali prenašati ne le Šalamonovi.
Upokojena profesorica biologije Hilda Lipovšek je vprašala: "Kaj pa naši živci? Saj poznamo latinski pregovor - kapljica po kapljici … Zaradi vsega tega življenja sredi gradbišča je še dobro, če spim tri ure!"
Mateja Krohne je tudi spraševala: "Zakaj ne delate istočasno? Denar je državni, torej je naš – davkoplačevalski!"
Florjančani pa so na koncu izvrstnega nastopa zaploskali Branku Strniši, ki se je preselil v Florjansko z Orehovega, kjer so mu zaradi gradnje hidroelektrarne porušili hišo. Strniša je opisal, kako so investitorji oz. izvajalci del pristopili k njim z elaboratom, ga prosili za pripombe, prišli znova in spet dopolnili, načrte, predlagali, da sodeluje pri cenitvi hiše, in nato so prišli še tretjič s še dopolnjenim zajetnim elaboratom; skratka, izkušnja Strniševih je bila zelo dobra.
"Aprila, ko ste prišli v Florjansko ulico slikat hiše, bi že morali priti z načrti, ne pa da še danes po pol leta nimate kaj pokazati. Do svojih domov pridejo težko domačini, ne morejo pa invalidi. Res ste prišli v lepem številu, a zdi se, kot da ste prišli, da ne bi nič povedali!" je dejal Strniša in predlagal, da je bolje, da ta neploden sestanek prekinejo se dobijo, ko bodo zbrani vsi kompetentni, odgovorni ljudje, ki bodo Florjančanom znali ustrezno odgovoriti.
Anton Vetrih je obljubil, da bo zagotovil, da se bodo dobili že v torek v Florjanski ulici in bodo šli reševat odprte probleme od hiše do hiše.