Izbrali šampionko iz grmskega hleva
Na Grmu Novo mesto – Centru biotehnike in turizma so v okviru projekta Optimizacija rabe energije pri reji govedi rjave pasme pripravili več dogodkov. Dijaki so se pomerili v ocenjevanju prvesnic, veliko pozornosti pa sta požela razstava govedi rjave pasme ter ocenjevanje živali.
Z evropskimi sredstvi podprt projekt Optimizacija rabe energije pri reji govedi rjave pasme izhaja iz dejstva, da je reja govedi dejavnost, ki je s stališča rabe energije zelo potratna. Najbolj potratni pa je tisti del energije, ki na koncu ne privede do prireje mleka ali mesa. Da bi bilo čim manj neupravičeno porabljene energije, je potrebno optimizirati krmni obrok, izločiti gene, ki omejujejo potencial prireje mleka in mesa, ter vključiti gene v odbiro, ki spodbujajo izkoristek krme in zniževanje porabe energije.
Z genotipizacijo do najboljših živali
Vodilni partner projekta je Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, ostali člani partnerstva pa so Kmetijsko gozdarska zavoda Novo mesto in Celje, Institut Jožef Stefan, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Šolski center Šentjur, Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije ter kmetije Modic, Arlič, Strgar, Žnideršič in Zgonec.
V okviru dvoletnega projekta (2023-2025) so oblikovali postopek pregleda kmetij za zniževanje rabe energije na kmetijskem gospodarstvu in predloge za optimizacijo rabe energije. »Oblikovali smo tudi protokol odbire plemenskih živali glede na rezultat genotipizacije. Rezultati nam povedo, ali je telička primerna za pleme za prirejo mleka, za pleme za prirejo mesa, morda kot krava dojilja ali pa žival za pleme ni primerna zaradi morebitnih genetskih napak ali pa zaradi slabih lastnosti rastnosti, plodnosti in tako naprej. V takem primeru se jo nameni za pitanje in se za pleme in reprodukcijo poišče drugo, boljšo žival,« pojasnjuje Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Novo mesto.
»Neracionalno rabo energije tako predstavljajo geni, ki povzročijo pogin telet, genetske napake, občutljivost živali na stres, izločitve živali zaradi obolenj. Z večjo prirejo mleka in mesa ter izločanjem živali z negativnimi lastnostmi tako optimiziramo rabo energije pri reji govedi rjave pasme.«
Izjemno prilagodljiva pasma
Rjava pasma govedi izvira iz sivo-rjavih govedi, ki so jih vzgajali v srednjem veku v alpskih regijah z namenom prireje mleka, mesa in delovne živine, je pojasnil Kastelic. V drugi polovici 19. stoletja je bila pasma izvožena v Ameriko, kjer so jo poimenovali Brown Swiss in je bila močno selekcionirana v prirejo mleka. Z uvozom selekcioniranih živali nazaj v Evropo v 20. stoletju se je postopoma začela uveljavljati ime švicarska rjava pasma (Brown Swiss).
Danes je rjavo govedo razširjeno po vsej Sloveniji, namenjeno je prireji mleka in mesa. »Rjava pasma je izjemno prilagodljiva na različna območja in različne načine reje, primerna za gorsko višinske kot tudi za hribovske in nižinske kmetije, saj je prilagojena tako na rejo na pašniku kot v hlevu, za prosto kot tudi vezano rejo, ki je v Sloveniji najbolj razširjena,« dodaja Kastelic.
Odgovornost za napredek pasme nosi Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije, ki je priznana rejska organizacija za to pasmo. Kot pojasnjuje njen predsednik Tomaž Modic, sicer stalež rjavih krav zadnja leta pada, kot tudi pri ostalih mlečnih pasmah. »V zadnjih 20 letih smo izgubili skoraj 30.000 mlečnih krav, zdaj jih imamo nekaj čez 90.000,« s podatki postreže Modic. Govedi rjave pasme je danes v Sloveniji nekaj čez 6000, od tega na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja po besedah Kastelica okoli 1500 do 2000.
Razstava v manjšem obsegu
Kot je dejal Modic, so sicer želeli pripraviti državno razstavo rjavih govedi, zaradi prisotnosti bolezni pri govedih po slovenskih hlevih (Bovina virusna diareja in bolezen modrega jezika) pa to ni bilo mogoče. Zato so se tokrat omejili zgolj na govedi iz hlevov šole Grm Novo mesto, a razstava in ocenjevanje živali zaradi tega nista bila nič manj zanimiva.
Sodnika Jože Smolinger (Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj) in Igor Stanonik (Kmetijsko gozdarski zavod Kranj) sta ocenjevala govedi rjave pasme, razvrščene v tri kategorije – kategorija plemenskih telic, kategorija prvesnic in kategorija starejših krav. Pri živalih sta ocenjevala lastnosti, ki nakazujejo dolgoživost in veliko proizvodnjo mleka, od oblike glave, hrbta in drugih telesnih oblik do oblike in dolžine vimen, skočnega sklepa, višine parkljev. V vsaki kategoriji sta izbrala zmagovalno žival in nato podelila še naziv šampionke.
Priznanje in nagrado sta prejela tudi najboljša ocenjevalca prvesnic med dijaki, Anja Smerdel in Rok Saje.
