V opeko vtisnjena Dolenjska
V opeko se da marsikaj vtisniti - grb, risbo, inicialke opekarja in tudi čas. V opeko vtisnjen čas je etnologinja Dolenjskega muzeja Ivica Križ poimenovala razstavo o opekarstvu na Dolenjskem skozi zgodovino, ki jo je s sodelavci postavila v galeriji Dolenjskega muzeja in je, kot pravi, njena zadnja velika razstava.
Opeko so kot gradbeni material na Slovenskem prvi uporabili Rimljani v prvem stoletju, vendar se od tedaj ni ohranilo prav veliko opek pa tudi sledi o opekarnah ni veliko, Dolenjski najbližja je bila najdena v Veliki vasi pri Krškem. Opeka se na Dolenjsko vrne v srednjem veku, v 15. stoletju, a prav razširjena tudi tedaj še ni bila, saj se pojavlja predvsem v notranjosti reprezentančnih prostorov v cerkvah, samostanih in gradovih, kjer so jo uporabljali za tlake.
Opeka se začne resneje uveljavljati kot gradbeni material na Dolenjskem v 18. stoletju, na začetek katerega datira tudi prva novomeška mestna opekarna. V to stoletje datirajo tudi zametki opekarne v Zalogu, ki je zaprla svoja vrata pred nekaj leti in seveda v Cegelnici, kjer je bila mestna opekarna, po kateri je vas tudi dobila ime.
Osrednja pozornost raziskovalke pa je veljala opekarstvu na Dolenjskem v 20. stoletju, ko so predvsem na območju med Novim mestom in Stražo delovale številne opekarne, med opekarji pa so bili najbolj znani Faleskiniji, ki so v te kraje prišli s Furlanije v prvi polovici 19. stoletja kot opekarji na gospostvo Zalog, ki je bilo tedaj v lasti družine Jelovšek-Fichtenau. Ivica Križ v bogati monografiji V opeko vtisnjen čas, opekarstvo na Dolenjskem obdela številne večje in manjše opekarne, ki so na Dolenjskem delovale v dvajsetem stoletju, ne le tiste v okolici Novega mesta in med Novim mestom in Stražo, ampak tudi opekarne v okolici Mirne, Šentruperta in Trebnjega, v Prelesju, v okolici Šmarjeških Toplic, Škocjana in Šentjerneja, opisuje tehnologijo izdelovanja opeke in delavce v opekarnah. Zelo veliko gradiva za razstavo od opek in orodij za izdelavo opeke do fotografij in dokumentov je dobila predvsem pri potomcih nekdanjih lastnikov opekarn.
Posebno poglavje si je zaslužila tudi opekarna v Dobruški vasi, ki jo je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postavila novomeška tekstilna tovarna Novoteks, kasneje se je kot TOZD osamosvojila in najprej delno ter potem tudi v celoti prišla pod Bramac in je ves čas za razliko od ostalih opekarn, ki jih obravnava razstava, izdelovala strešnike iz betona.
Razstavo je odprl profesor Janez Bogataj, ki je na začetku svoje bogate strokovne poti služboval v Dolenjskem muzeju, bil pa je tudi mentor Ivici Križ, ko je študirala na Filozofski fakulteti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
