Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Da bi bili upravičeni do državnih in evropskih sredstev, mora pogodbe podpisati toliko lastnikov, da bo v namakalni sistem zajetih vsaj 67 odstotkov vseh površin – Igor Jarkovič: Stroški niso primerljivi s tistimi, ko smo imeli lastni namakalni sistem

Mestna občina Krško želi z gradnjo namakalnega sistema pomagati lastnikom kmetijskih zemljišč na Krškem polju, da si zagotovijo trajen vir vode za namakanje in s tem pridelke ne glede na količino padavin. Načrtovano območje vzpostavitve namakalnega sistema vključuje okoli 1.800 hektarov zemljišč oz. okoli 5.000 parcel. Predvideno območje zajema južni in jugozahodni del občine od reke Save proti avtocesti in v smeri reke Krke. Območja namakanja se bodo lahko spremenila in prilagajala izkazanim potrebam in podpisanim pogodbam o uvedbi namakalnega sistema, poudarjajo na MO Krško.

Potem ko se je leta 2020 občina lotila analize kmetij in rabe zemljišč na Krškem polju, je Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto opravil ankete pri predvidenih uporabnikih namakalnega sistema. Opravili so 83 anket, od katerih se je za gradnjo namakalnega sistema zanimalo 74 kmetij. Glede na izkazano zanimanje se je Mestna občina Krško odločila, da bo na razpisu kandidirala za pridobitev nepovratnih državnih in evropskih sredstev. Po besedah vodje oddelka za gospodarske dejavnosti Andreja Sluge naj bi do leta 2030 v namakanje zemljišč na Krškem polju vložili okoli 20 milijonov evrov (projektno dokumentacijo bodo izdelali najkasneje do leta 2025).

Predviden vodni vir za namakanje je reka Sava, in sicer akumulacijski bazen HE Brežice, saj uredba o koncesiji za koriščenje energetskega potenciala spodnje Save zagotavlja vodo za namakanje v skupni količini 4 kubične metre na sekundo. Pogoj za gradnjo namakalnega sistema je, da bodo lastniki kmetijskih zemljišč podpisali pogodbo o uvedbi namakanja za zemljišča, ki jih nameravajo namakati, ne glede na predvideno območje namakanja. Da bi bili upravičeni do teh sredstev, mora pogodbe podpisati toliko lastnikov, da bo v namakalni sistem zajetih najmanj 67 odstotkov vseh površin. Pri tem se zdaj zatika precej bolj, kot so pričakovali na krški občini, saj je le na enem (Velika vas) od petih območij, predvidenih za namakanje, pogodbe podpisalo okoli 30 odstotkov lastnikov oz. potencialnih uporabnikov namakalnega sistema, katerega lastnica bo sicer Mestna občina Krško.

»Med ljudmi so se širile številne neresnice, kar je tudi vzrok, da smo namesto na 50 ali 60 odstotkih pri za polovico nižjem odstotku,« je na nedavnem posvetu z lastniki, zainteresiranimi za namakalni sistem na Krškem polju, povedal Sluga.

Za celotno namakalno območje je po trenutni idejni zasnovi predvideno eno črpališče. Predvideno je, da bo mogoče v vseh turnusih hkrati uporabljati kapljično namakanje, stabilne razpršilnike in bobnaste namakalnike. Magdalena Krošelj, ki je na oddelku za gospodarsko dejavnost MO Krško zadolžena za kmetijstvo in ima bogate izkušnje z vzpostavitvijo že delujočega namakalnega sistema Kalce - Naklo, je povedala, da so se jim drugje po Sloveniji, kjer so se tudi lotili projektov namakanja, zlasti na Dravskem polju, začudili, ko so izvedeli, da v krški občini vodi priprave na ta projekt občina, kajti pri njih so se morali kmetje oz. lastniki zemljišč organizirati sami.

Predstavnika KGZS Novo mesto Branka Radej in Anže Turk sta na omenjenem posvetu nanizala več prepričljivih podatkov o tem, kako pomembno se je povečala pridelava kmetijskih kultur po vzpostavitvi namakalnih sistemov v nekaterih državah po svetu. Na Poljskem, denimo, so pridelali skoraj trikrat več koruze v zrnju, v Turčiji pa so za toliko povečali pridelavo silažne koruze. Pakistanci so po namakanju pridelali dvakrat več pšenice, v Srbiji pa krompirja.

Igor Jarkovič, uporabnik in lastnik zemljišč na območju namakalnega sistema Kalce - Naklo, je povedal, da imajo zdaj cel kup večjih kmetij, ki jih po njegovem prepričanju ne bi bilo, če ne bi bilo namakalnega sistema. »Brez vode ni življenja in brez namakalnega sistema ni sodobnega kmetijstva. Na teh 265 hektarih se je razvilo intenzivno kmetijstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo in tudi poljedelstvo. Mislim, da je to izjemna priložnost,« je dejal Jarkovič in še omenil, da stroški namakanja niso primerljivi s tistimi, ko so imeli lastni namakalni sistem. »So mnogo manjši!«

Iz aktualne tiskane izdaje Dolenjskega lista. Jutri že izide nova ...