arhiv DL

##IMAGE-3626647##

Na Dolenjskem in v Posavju so si največji delež evropskega denarja v preteklem programskem obdobju od leta 2007 do letos z nekaj več kot 41 milijoni evrov zagotovili v Brežicah. V mestni občini Novo mesto so si v enakem obdobju zagotovili nekaj več kot 35 milijonov evrov, v občini Krško pa približno 32 milijonov evrov.

Z občine Brežice so za STA sporočili, da ocenjujejo, da so bili glede zagotavljanja evropskega denarja med najuspešnejšimi slovenskimi občinami. Tega pa so med drugim uporabili za sofinanciranje projektov, kot so bili skupni posavski projekt hidravličnih izboljšav vodovodnih sistemov, komunalna ureditev industrijsko-poslovne cone Brezina, ureditev kanalizacije v Dobovi, gradnja čistilnih naprav, ureditev lokalnih cest, prenova brežiškega mladinskega centra in tamkajšnjega gradu.

Evropski denar so vložili tudi v številne energetske sanacije in prenove ter druge projekte. S pomočjo evropskih razpisov so lažje uresničili predvsem večje projekte, njihov pozitivni učinek pa se je poznal v vsem naložbenem ciklu, so še dodali v Brežicah.

V novomeški občini med največje projekte preteklega programskega obdobja med drugim uvrščajo hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in prenovo novomeške centralne čistilne naprave, gradnjo čistilne naprave na deponiji Leskovec, urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih Šmihel, Brezje in Stranska vas, ureditev kanalizacije v Birčni vasi, rekonstrukcijo in modernizacijo Anton Podbevšek Teatra, ureditev več krajevnih vodovodov in kanalizacij, številne energetske sanacije ter druge prenove.

Kot prednost evropskih razpisov so navedli možnost izvedbe projektov, ki bi jih z lastnimi sredstvi težko izvedli. Pograjali pa preveč raznolike pogoje pri razpisih za energetske sanacije, kratke roke za oddajo vlog in pogoje, ki opredeljujejo, da je treba že ob oddaji vloge izbrati izvajalca.

Motijo jih še predolga obravnava vlog, počasnost pri izdaji odločb in podpisu sofinancerskih pogodb, spreminjanje že sprejetega operativnega programa in razpisne dokumentacije, spremembe že izdanih odločb, zamude pri oddaji javnih naročil in posledično premik izvedbe investicije.

Težave povzroča tudi nadzor nad izvajanjem operativnega programa, ki ni uzakonjen dokument in ki lahko prepreči projekte regijskega pomena, so še za STA zapisali v Novem mestu.

Podobno ugotavljajo tudi v občini Krško. Kot so sporočili za STA, so pri večini projektov naleteli na preveč administrativnih ovir ministrstev, motijo pa jih tudi nedorečena pravila in njihovo naknadno spreminjanje.

V krški občini so sicer z evropsko denarno pomočjo zgradili širokopasovno omrežje, hidravlično izboljšali vodovodni sistem, prenovili grad Rajhenburg, mestno Mencingerjevo hišo in krški Valvasorjev kompleks.

Uredili in prenovili so mestno jedro, lokalne ceste, več kanalizacij ter energetsko sanirali več otroških vrtcev in šol, so še pristavili.

V brežiški občini so se pohvalili, da so bili pri prvih prijavah za evropska sredstva novega programskega obdobja že uspešni, v novomeški pa so zapisali, da razvojne načrte, ki jih nameravajo potrditi s sprejetjem proračunov za prihodnji leti, že pripravljajo.

Iz Krškega so še sporočili, da je njihov cilj predvsem nadaljevanje energetskih sanacij javnih objektov in končanje kanalizacijskega omrežja.