M. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3606938##

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto sta včeraj pripravila javni posvet o izzivih in priložnostih odpravljanja nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano. Na posvetu so se zbrali ključni deležniki v verigi preskrbe s hrano - kmeti, zadruge, predstavniki živilskih in kmetijskih podjetij, trgovska podjetja, pa tudi predstavniki stroke iter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen je bilo identificirati ključne izzive in priložnosti, predstaviti primere dobrih praks ter ponuditi konkretne rešitve in ideje, so sporočili iz pisarne evropskega poslanca.

Dr. Igor Šoltes je predstavil zadnje dogajanje na ravni EU, saj je ravno v tem tednu Evropski parlament sprejel resolucijo za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, ki je bila sprejeta z veliko večino glasov evropskih poslancev. »Ta teden smo končno dosegli napredek tudi na ravni EU. Žogica je zdaj na strani Evropske komisije, ki mora pripraviti konkretne predloge in ukrepe. Dejstvo pa je, da tudi brez ukrepov na nacionalni ravni napredka ne bo. Želim si, da Slovenija postane zgled na tem področju.« Izpostavil je, da gre za problematiko, ki je pereča tako v Sloveniji kot v EU: »Zelo zgovorna je statistika, ki opozarja na to, da pet trgovcev obvladuje celo Evropo. Gre za izjemno močne centre moči, ki imajo proračune nekajkrat večje, kot je proračun Evropske unije. In naj poudarim tudi to, da nepoštene trgovinske prakse evropskim potrošnikom prinesejo kar med 30 do 40 milijard evrov stroškov na leto, kar je zares ogromna številka.«

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša je povedala, da je Slovenija v skupini držav, ki se tudi na ravni EU zavzemajo za to, da se to uredi tudi z evropskimi predpisi. Povedala je, da je Slovenija na tem področju v zadnjih letih naredila nekaj korakov naprej, med drugim je omenila vzpostavitev instituta varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in zakonske spremembe, ki so skrajšale plačilne roke in opredelile nedovoljene prakse.

Dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je poudaril, da je treba dati več priložnosti slovenski hrani: »Slovenska hrana je izjemno varna, pridelana v lokalnem okolju, vpliva na slovenska delovna mesta in spodbuja razvoj slovenskega podeželja.« Izpostavil je, da so velika priložnost za slovensko hrano javni prehranski obrati: »Samo šolski sektor porabi letno 120 milijonov evrov za prehrano, vsi zavodi pa skupaj porabijo preko 240 milijonov evrov letno.«

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je poudaril pomen promocije slovenske hrane, saj ta vpliva na to, da se lažje doseže primerno ceno. Pri tem je izpostavil primer slovenskih paradižnikov Lušt, ki so zgodba o uspehu, v katero je bilo vloženo tudi veliko promocije. »Hrana je najpomembnejša za naše zdravje, počutje, naša življenja. Če za kvalitetno hrano plačamo par procentov več, to za družinski proračun ne pomeni veliko, za naše zdravje pa ogromno,« je še dodal.

Borut Florjančič, direktor Kmečke zadruge Sevnica, je predstavil delovanje zadruge in poudaril, da mora vsak del v prehranski verigi odgovorno opravljati svoj delo, tako kmetje, zadruge, trgovske verige kot tudi politika. Opozoril je na prakso akcij, ki so usmerjene v nenehno nižanje cen, kar pa s sabo prinese veliko negativnih posledic za dobavitelje in vpliva na nizke plače za zaposlene v tem sektorju.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je poudarila, da imamo v Sloveniji dva dobra inštrumenta: prvi je varuh odnosov v prehranski verigi, drugi pa zakon o kmetijstvu, ki je skrajšal plačilne roke. »To sta dva vidika, ki nam jih zavidajo tudi v tujini,« je povedala. Opozorila je tudi na koncept nenehnih akcij: »Epidemija akcij je nevarna, imamo vedno nove akcije, a za kmeta ne gre več nižje.«

Urška Kač iz podjetja Engrotuš je predstavila zgodbo »Spoštujmo slovensko«, ki so jo v Tušu pričeli pred sedmimi leti. »Nismo sovražniki slovenskih kmetov in ne politike. Do nepoštenih trgovinskih praks prihaja zaradi globalizacije, ne zaradi pohlepnih trgovcev. Če želimo slovenskim produktom dati višjo ceno, jim moramo dati večjo dodano vrednost. Treba je graditi na nadstandardni kvaliteti.«

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček je predstavila dobre prakse Mlekarne Planika in povedala, da v podjetju stavijo na izdelke, ki jih proizvajajo na sonaraven način. Izpostavila je pomen vseh deležnikov v prehranski verigi: »Skupaj tvorimo en skupen krog. Nižanje cen, ki gre pod spodnjo mejo, prinese s sabo posledice za celotno verigo. Smo mnenja, da se da delati tudi na drugačen način.«

Žiga Drev, soustanovitelj spletne platforme Foodko, je predstavil zgodbo o nastanku platforme Foodke. »Naša vizija je povečati transparentnost v verigi preskrbe s hrano in pokazati, kako se da preveriti sledljivost hrane vse do kmeta natančno.« Dodal je: »Ni problem v odnosih med deležniki, ampak v poslovnem modelu. Model tradicionalne trgovine je preživet model. Treba je iskati alternative.«

Patricija Pirnat iz Kmetijske zadruge Agraria pa je ponazorila primer dobre prakse pri dobavi sadja in zelenjave v javne zavode, saj so sami razvili dober odnos z javnimi zavodi. Pri tem je opozorila, da imajo javni zavodi premalo ljudi, ki bi znali pripraviti kakovosten javni razpis. »V javnih zavodih, kot so npr. vrtci in šole, se prehranjuje najbolj občutljiv del populacije, zato je treba temu nameniti več pozornosti,« je še dodala.