O revščini in socialnih transferjih; Romi potrebujejo drugačen pristop
Po uspešno izvedeni okrogli mizi o revščini in socialnih transferjih v Pomurju 10. Maja letos, sta Forum romskih svetnikov Slovenije in projektna skupina Romano Kher v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo v občini Trebnje pripravili okroglo mizo z enakim naslovom, ki pa se je tokrat dotikala treh jugovzhodnih regij z romskim prebivalstvom – Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Med razpravljavci je vnovič bil Davor Dominkuš iz Direktorata za socialne zadeve, Forum romskih svetnikov Slovenije sta ob odsotnosti predsednika Darka Rudaša zastopala svetnik v občini Trebnje Matija Hočevar in kočevski svetnik Marjan Hudorovič, območne službe Zavodov za zaposlovanje je zastopal Franc Smerdu iz OE Novo mesto, Matej Križanič pa je spregovoril o sodobnih konceptih pri delu z Romi. Okroglo mizo je povezoval Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.
Na okrogli mizi so se v veliki večini zbrali strokovni delavci s področja socialnega dela, zaposlovanja in izobraževanja, ki so direktorju Direktorata za socialne zadeve pri Ministrstvu za delo Davorju Dominkušu predstavili svoje videnje zakonskih sprememb in težave s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Žal so se okrogle mize udeležili le maloštevilni Romi iz vseh treh regij.
Zbrane je uvodoma pozdravil župan občine Trebnje Alojz Kastelic. Trebnje je ena izmed zglednejših občin z romskim prebivalstvom. Komunikacija med romskim svetnikom in občino poteka konstruktivno, kar se rezultira tudi v uspešno izvedenih projektih.
Davor Dominkuš je v svojem uvodnem prispevku na kratko povzel bistvene spremembe pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in na kratko predstavil težave s katerimi se srečujejo pri implementaciji nove zakonodaje. Na kratko je spregovoril tudi o možnostih implementacije pilotnega projekta t.i. romskega terenskega delavca oz. socialnega mentorja v romskih naseljih. Gre za uveljavljanje novih konceptov in pristopov pri delu z romsko skupnostjo. Tak delavec bi bil prisoten v romskih naseljih in bi preko individualnega pristopa, ki se je izkazal kot najuspešnejši pri delu z Romi, slednje skušal opolnomočiti, usposobiti in aktivirati.
Matej Križanič je v svojem uvodu predstavil sodobne koncepte, ki jih stroka vpeljuje v delo z Romi. Gre predvsem za odklon od kolonialnih praks in od paternalističnega pristopa, saj obe praksi zgolj poglabljata prepad med manjšino in večino oz. postavljata Rome v še bolj neenakopraven položaj. Izpostavil je predvsem nujni (pred)pogoj za uspešno delo z romsko skupnostjo, ki se skriva v preprostih medčloveških odnosih. V prvi vrsti je namreč potrebno na Rome gledati kot na ljudi in jih kot take tudi obravnavati.
Franc Smerdu iz Zavoda za zaposlovanje je govoril o preteklih poskusih vpeljevanja zaposlitvenih svetovalcev za Rome, ki pa so propadli predvsem zaradi netrajnostnega načrtovanja programa (svetovalci so bili vključeni v programe javnih del).
Oba romska svetnika – Hočevar in Hudorovič sta spregovorila o težavah s katerimi se srečujeta kot politična predstavnika Romov v svojih občinah. Oba sta si bila edina, da romska skupnost potrebuje celostno opolnomočenje, ki se lahko doseže samo ob upoštevanju vseh družbenih segmentov – bivanja, zdravja, izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja.
V nadaljevanju okrogle mize se je razvnela konstruktivna javna debata, kjer so mnenja soočili strokovni delavci iz centrov za socialno delo, pedagoški delavci iz različnih izobraževalnih ustanov, župani okoliških občin in nekateri drugi posamezniki. Posebej oster je bil predstavnik novomeške občine, ki glavnega krivca za nastalo situacijo, v kateri se je znašla romska skupnost, vidi v državi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
