Letošnji proračun Mestne občine Novo mesto je pod streho - na včerajšnji seji so ga svetniki sprejeli z 19. glasovi, sedem pa jih je glasovalo proti. S predlogom občinske blagajne se ne strinja vse pet svetnikov LDS in oba iz Aktivne Slovenije. Na prihodkovni strani novomeški proračun znaša 33,6 milijona €, na odhodkovni pa je težji za dva milijona, kolikor bo znašalo tudi zadolževanje občine.

Precej časa so se tudi svetniki mudili pri problematiki bršljinskega vrtca Ostržek, a so se uresničile napovedi minulih dni - denarja za njegovo obnovo letos ni (razen 15.000 € za najnujnejša dela), zato pa naj bi to naložbo uresničili do jeseni prihodnje leto, kot najbolj sprejemljiva pa se trenutno kaže rešitev, ki so se je Novomeščani že poslužili v primeru vrtca Pikapolonica (tega je zgradilo podjetje Marles, občina ima prostore v najemu z možnostjo kasnejšega odkupa). V LDS so sicer predlagali, da naj bi že letos zanj našli nekaj manj kot 70.000 € (med drugim naj bi na ta račun zmanjšali postavko za gradnjo servisnega objekta za tenis v Portovalu), ker pa takšnega amandmaja niso vložili že pred sejo, o njem sploh niso glasovali.

Iz LDS pa med drugim prihaja še opozorilo, da je občina zelo neambiciozna pri iskanju evropskih sredstev - letos jih pričakuje le za 150.000 €, za tolikšne zneske pa se potegujejo že kakšna manjša podjetja. Kakorkoli že - proračun je sprejet, zadnje dni vročega Ostržka torej ni v njem, zato pa 460.000 € zagotavlja za obnovo vrtca Ciciban. 560.000 € bo letos šlo za omenjeni teniški objekt (in približno toliko še prihodnje leto), za dokumentacijo za Športno dvorano Stopiče bodo letos namenili 100.000 €, graditi pa naj bi jo začeli oktobra prihodnje leto ter jo dokončali septembra 2009. Križatija letos dobi 255.000 €, Knjižnica Mirana Jarca pa za nadaljnjo obnovo poldrugi milijon. Komunalni dejavnosti gre dobrih sedem milijonov, cestam pa 11 milijonov € (za obnovo ceste Velike-Brusnice-Lekovec, Ljubljanske ceste, Ljubenske ceste (od Šmihelskega mostu do Westrove naj bi jo dokončali leta 2010), pa za Belokranjsko cesto itd.).

(Še) ni rešitve za grad Grm in avtobusno postajo

Med odgovori na svetniška vprašanja, ki so jih novomeški mestni svetniki na klop dobili na sinočnji seji, je tudi odziv občinske uprave na pobudo za odkup grmskega gradu (lastnik gradu in večjega dela zemljišč je Holding IMV). Kot je znano, si je za lastništvo zadnja leta prizadevalo Ministrstvo za kulturo, ki je želelo grad nameniti potrebam novomeških enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zgodovinskega arhiva, a so pogajanja padla v vodo. Letošnjega januarja je vlada jasno dala vedeti, da trenutno nima denarja za odkup in ga tudi v prihodnje verjetno ne bo imela, ministrstvo pa za omenjeni novomeški ustanovi že intenzivno išče novo lokacijo v mestu ali okolici.

Vprašanje lastništva je tako ponovno povsem odprto: naložba bi bila velika, če bi želeli priti do evropske pomoči (ta bi sicer za prenovo gradu lahko znašala tudi do 85% investicije), pa mora biti lastnik znan. Grad Grm je kulturni spomenik, zato ima občina predkupno pravico. Iz odgovora občinske uprave je razbrati, da so okoli gradu odprta številna vprašanja, da pa trenutno poteka postopek priprave prostorskega izvedbenega akta za grajsko območje.

Svetniki želijo izvedeti tudi, ali občina res nima nobene možnosti, da bi uredila novomeško avtobusno postajo. Vsaj kratkoročno očitno res ne. Kljub dejstvu, da stavba, ki naj bi dajala prvi vtis potniku ob prihodu v Novo mesto, žalostno propada, da ni ustreznih sanitarij, da v prometu vlada kaos, da fasada odpada, žlebovi so uničeni ali pokradeni, da varovanja ni in je postaja leglo vandalizma ter izgredov - skratka, da je stavba uporabnikom že kar nevarna, pa so že lastniška razmerja tista, zaradi katerih kakšna hitra rešitev ni mogoča. Tako bodo morali najprej najti vse prave lastnike prostorov (!), vpisati etažno lastnino, nato izbrati upravljalca objekta, urediti varovanje in nov prometni režim itd. O kakšnih časovnih rokih občinska uprava molči.

Glede gradnje novega objekta v zloglasni jami ob avtobusni postaji pa tudi še ni nič določenega: arhitekt Marko Mušič, ki, kot je znano, kot avtor podobe postaje gradnji nasprotuje, je posredovanje občine v sporu z družbo Real zavrnil, zadeva je na sodišču in v Realu kot investitorju naložbe pričakujejo, da naj bi v dveh mesecih sodišče ali izreklo sodbo ali pa zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču.

Nekatere svetnike je zmotila tudi ograja okoli nove Upravne enote Novo mesto - ampak je po črki zakona z njo vse v redu, odgovarjajo na občini. Res je, da mora biti park med UE in Novim trgom odprt za javnost, ker pa so v ograji vrata, ki so odklenjena, velja, da je tej zahtevi zadoščeno. In zakaj odgovorov na svetniška vprašanja in pobude ne morete prebrati na spletnih straneh MO Novo mesto? To bi si želeli tudi svetniki sami, a so dobili odgovor, da bo takšna objava 'zagotovljena takoj, ko bodo to dopuščale kadrovske in časovne možnosti v službi'. In ker služba za informatiko opozarja, da je njenemu področju namenjenega veliko premalo denarja, se to (verjetno) ne bo zgodilo tako kmalu. Lahko pa se motimo.

Dolenjski krak AC leta 2008 ali 2010?

Novomeški mestni svetniki so pred mesecem dni spraševali, ali še vedno velja, da naj bi bil dolenjski krak avtoceste dokončan do leta 2008. Direktor DARS-a Rajko Siročič jim ni želel posredovati pisnega odgovora, ampak jim je potek gradnje na sinočnji seji na Rotovžu kar osebno pojasnjeval. In ni jih bilo malo, ki so nove informacije strnili v oceno: zaskrbljujoče! DARS je namreč naletel na ovire pri oddaji del, saj so denimo izvajalci viadukta Ponikve in Trebnje pripravljeni zgraditi po višjih cenah, kot jih je postavil sam (Siročič ugiba, ali je v ozadju dogovor gradbenikov, da vsi v svojh ponudbah postavljajo višje cene). Postopek oddaje teh del bodo tako ponovili, na enem od razpisov za zemeljska dela pa se je eden od ponudnikov pritožil in jih čaka revizija. Poleg tega so doslej odkupili bistveno manj zemljišč od zasebnikov (le 8%), kot pa so pričakovali, kljub temu, da jim po Siročičevih besedah ponujajo visoke cene. Čeprav razlastitve niso nič nenavadnega - tako direktor DARS-a - pa se bo gradnja spet nekoliko zavlekla, če bodo morali začeti te postopke.

Ali bodo še ujeli rok dokončanja dolenjskega kraka do konca leta 2008, je odvisno od dogodkov v prihodnjih tednih. Gradbeno dovoljenje bi morali dobiti v juliju ali avgustu in do takrat imeti izbrane izvajalce ter odkupljena zemljišča - gradnja pa nato zahteva poldrugo leto. In če je bil Rajko Siročič še pred dobrim mesecem dni na novinarski konferenci DARS-a v Trebnjem dokaj prepričan, da zastavljeni roki niso v nevarnosti, pa je ob sinočnjih vprašanjih svetnikov, ali je res kaj na tem, da naj bi dolenjski krak v celoti zgradili šele leta 2010, kot se že ugiba v javnosti, odgovarjal: ''Preuranjeno je govoriti o letu 2010, o letu 2008 pa pogumno!''