Zavod Žužemberk

Zaživela je dvorana Trajberk na Dvoru, končana je prenova Auerspergove železarne z interpretacijsko-informacijskim centrom Natura 2000, vedno bolj so obiskani Suhokranjski dnevi. Načrtov na vseh področjih pa je še veliko.

· GRAD ŽUŽEMBERK

Postaja vse lepši

Kot pove direktorica Zavoda Žužemberk Tjaša Primc, je izzivov in idej res veliko. Na področjih, ki so bila prej večinoma v rokah različnih društev, je veliko zasajenih idej in projektov, brez društev tudi Zavoda Žužemberk ne bi bilo, ugotavlja Tjaša Primc.

»Ob nastopu sem takoj prevzela pomembno razvojno nalogo – pripravo petletnega programa za delovanje Auerspergove železarne na Dvoru. Ministrstvo za kulturo je program sprejelo z odobravanjem, kar je vodilo do podpisa pogodbe o upravljanju med ministrstvom, občino in našim zavodom.

Od lanskega decembra imamo kompleks v upravljanju, a se zavedam, da lokacija še ni dosegla svojega polnega potenciala. Šele ko bodo izpolnjeni vsi pogoji – infrastruktura, programi, interpretacijske table in druge vsebine –, bomo lahko začeli izkoriščati vse, kar ta prostor ponuja. To je tudi ena izmed glavnih prednostnih nalog zavoda,« pove Tjaša Primc.

Nabor dogodkov se veča

Tudi leto 2025 prinaša raznovrsten in bogat program. Vsak mesec pripravljajo tematske dogodke v dvorani Trajberk na Dvoru, sprejemajo obiskovalce v Muzeju Natura 2000 in z domačimi društvi ohranjajo tradicijo s prireditvami, kot sta pustovanje s kurenti in spominska maša ob 80-letnici uničenja cerkve na sv. Petru.

»Zavod nudi prostor in podporo tudi mladim ustvarjalcem. V dvorani je že bila predstavitev pesniške zbirke osnovnošolk Žive Mirtič in Klare Šabić, prav tako smo imeli koncerte v okviru vseslovenskega petja s srci. Junija je otroke navdušila delavnica Prisluhni, kako zveni orkester, ki ji je sledil odmeven koncert Orkestra Slovenske filharmonije, in to kar dva dni zapored. Obisk je presegel vsa pričakovanja, kar dokazuje, da kultura v Suhi krajini živi.

Poleg tega se je glas o izjemnem koncertu na gradu razširil po vsej Sloveniji in zdaj nas kličejo umetniki, da bi radi pri nas gostovali,« ponosno pojasni direktorica.  

Ena izmed prvih nalog, ki si jo je zadala Tjaša Primc, je bila, da so poskrbeli, da jih ljudje spoznajo – doma in širše. Skrbno so gradili javno podobo zavoda in ga predstavljali v medijih. Od začetka so dogodke snovali celostno, skrbeli, da se kulturne vsebine povezujejo s turizmom, športom in z mladino. Tako so dosegli, da so ljudje z različnih področij začeli zavod prepoznavati kot resnega in razvojno naravnanega partnerja.

Pereča infrastruktura

Kot pojasni Tjaša Primc, na področju kulture nimajo klasične koncertne ali gledališke dvorane, a so kmalu prepoznali svojo največjo prednost – Žužemberški grad. Ta arhitekturni biser z izjemno akustiko in ambientom ponuja edinstveno kuliso za vrhunske kulturne dogodke, kar je dokazal že omenjeni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Tako so prostorski primanjkljaj preoblikovali v strateško prednost, saj takšnega prizorišča – s kulturno težo in z avtentičnostjo – nima prav vsak kraj.

· Virtuozni glasbeni dogodek

Slovenska filharmonija navdušila na grajskem koncertu v Žužemberku

Glede športne infrastrukture si dolgoročno v Žužemberku želijo zgraditi športno dvorano. Kot doda Tjaša Primc, »ne le zaradi širšega nabora aktivnosti, ampak tudi zato, ker naši odbojkarji že dolgo dokazujejo, da so za višjo ligo – zdaj je čas, da jim damo tudi igrišče, ki bo temu primerno«.

· Koga motijo stranišča?

Vandalizem na gradu Žužemberk: Tarča vandalov so pogosto sanitarije

Področje mladine ostaja tisto, na katerem se trenutno kaže največje razvojne potrebe, poudari Primc. Namenskega mladinskega centra v občini nimajo; prav zato so zelo veseli, da je v Auerspergovi železarni zdaj multimedijska dvorana, v kateri lahko ustvarjajo najrazličnejše vsebine. Zato si želijo, da bi vzpostavili prostor za mlade, ki bi bil varno, dostopno in navdihujoče okolje za neformalno učenje, izražanje in za povezovanje.

Kako zelo je potreben tak prostor, se je izkazalo letos, ko so organizirali izjemno dobro obiskane počitniške aktivnosti.  

Na področju turizma pa infrastrukturo nadgrajujejo sproti: poudariti želijo tisto, kar že imajo – grad, reke, naravo, kulturno dediščino. Zavod je prevzel v upravljanje tudi kopališče Loka, ki ga želijo urediti predvsem trajnostno.

Turizem prednjači

Na področju turizma se občina razvija v več smereh, s poudarkom na doživetjih, interpretaciji dediščine in povezovanju ponudnikov, pravi Tjaša Primc. Ob tem našteje nekaj najbolj obiskanih destinacij v občini: Muzej Nature 2000, Žužemberški grad, soba pobega, Železolivarski muzej na Dvoru in Galerija DLD. Zavod si je zadal za nalogo, da bi občina postala tudi prepoznavna destinacija za 'teambuilding'; na tem področju so naredili zelo veliko.

»Zelo si želim, da bi vnovič imeli čolnarski spust po Krki kot del naše turistične ponudbe,« pojasni Tjaša Primc.

K porastu turizma in prepoznavnosti občine je gotovo pripomogla prav prenovljena Auerspergova železarna na Dvoru z muzejem. Še posebej so zadovoljni z obiskom šolarjev, saj so zanje pripravili prilagojene programe. V prihodnosti pa si želijo, da bi tam zaživel tudi gostinski lokal, ki bi zaokrožil tamkajšnjo ponudbo.

»Grad pa je naš kulturni biser,« s ponosom pove Tjaša Primc. »Tudi letos bo tam vnovič drsališče, eno redkih v Sloveniji, ki je bilo finančno vzdržno in hkrati postavljeno v najlepšem okolju. Do zdaj smo v gradu gostili že kar nekaj dogodkov in bili so množično obiskani; kar nekajkrat je bil napolnjen do zadnjega kotička, kar je vedno čudovit prizor.

V prihodnje načrtujemo zaprtje gradu za prosti prehod, da bomo obisk lahko bolje nadzorovali, ter postavitev panojev in tabel z zgodbami posameznih prostorov. In tiho upam, da se kak gostinec odloči odpreti kavarno v gradu – prostor si to vsekakor zasluži,« sklene Tjaša Primc, ki ji načrtov na vseh štirih področjih ne manjka.