M. G.

V Dolgi vasi pri Kočevju je pod razvalinami gradu Fridrihštajn, kjer se je spletla ljubezenska zgodba Friderika Celjskega in Veronike Deseniške – leto 2025 je v Kočevju posvečeno prav njima –, Zavod Kočevsko pripravil prvo kiparsko kolonijo v spomin na Staneta Jarma (1931–2011), v Osilnici rojenega akademskega kiparja, slikarja, grafika in pedagoga.

Z motorno žago so rokodelci prvi dan iz neobdelanega hrastovega lesa ustvarjali skulpture, navdihnjene z živalskimi motivi kočevskih gozdov, drugi dan pa so se preizkusili v hitrostnem oblikovanju, pri katerem je bilo treba v eni uri ustvariti leseno skulpturo po lastni želji.

Kolonijo je odprla akademska kiparka in lanska Prešernova nagrajenka Dragica Čadež, ki je poudarila pomen ohranjanja Jarmove zapuščine: »To je res njemu v čast. Jarm ni dal samo kipov, ki so razsuti tudi po Dolenjski, dal je tudi svojega duha, način mišljenja in svoje poglede – zato bo ostal živ v zavesti ljudi.«

Udeleženci so ustvarjali vsak v svojem slogu, a povezani v spoštovanju do lesa in tradicije. Peter Bombek iz Litije je povedal, da je sodeloval že na več kot osemdesetih kolonijah po Sloveniji: »Večinoma delam z motorno žago, na koncu skulpture pobrusim in zaščitim z oljem, da zdržijo čim dlje.« 

Anže Kobola iz Šalke vasi pri Kočevju pa je dodal: »Meni je navdih družinska tradicija — oče je izdeloval lesene posode in žlice, jaz pa nadaljujem z večjimi deli. Najlepše je, kadar iz našega lesa nastane nekaj trajnega.«

V imenu organizatorjev je zbrane nagovoril Gal Hočevar iz Zavoda Kočevsko. Poudaril je, da je bila pobuda rezultat sodelovanja z umetnikom Anžetom Kobalom in da je zanimanje veliko: »Pokazalo se je, da kiparji radi pridejo. Prijave za prihodnje leto že prihajajo, zato si želimo, da dogodek postane tradicionalen.«

Posebna vrednost kolonije je tudi v tem, da skulpture (medveda, risa, volka, sove, orla belorepca ali Friderika in Veronike) ne bodo ostale le na prireditvenem prostoru. Postavili jih bodo na različne turistične točke Kočevske – ob Risovi in Orlovi poti, na učno pot v Studencu in ob grad Fridrihštajn. Tako bodo obiskovalce še dolgo spominjale na bogato dediščino in ustvarjalni utrip Kočevske.