M. M., arhiv Lokalno.si

##IMAGE-3364898##

O reševanju težav trebanjskega Trima sta spregovorila glavna direktorica družbe Tatjana Fink in prokurist Trima Klemen Boštjančič. Finkova je povedala, da v Trimu imajo rešitve za trenutne težave in da jih je moč z dobro voljo vodstva, lastnikov in bank hitro rešiti. Boštjančič pa vztraja pri jasni sliki o trenutnih razmerah in realnih projekcijah.

Kaj je šlo narobe, da je tako uspešno izvozno podjetje zašlo v takšne težave?

Finkova: Trimo je pred krizo 20 let rasel po povprečni letni stopnji 20 odstotkov. Z letom 2008 so se začele razmere z izbruhom krize spreminjati, posledice je družba čutila predvsem v letih 2011 in lani.

Praktično po vseh koncih sveta je prišlo do padca povpraševanja. Leta 2008 je prišlo do prostega pada v Rusiji in tudi na Bližnjem vzhodu, pozneje pa še po Evropi, predvsem na njenem jugovzhodnem delu.

Trimo je v povprečju dejaven v okoli 50 državah, a projekti so v zadnjem času bistveno manjši kot v preteklosti, čas za pridobivanje poslov je približno trikrat daljši. V resnici smo glede na vse to po prihodu krize zdržali zelo dolgo.

V preteklosti ste imeli velike težave s terjatvami. Kakšen je razkorak med terjatvami in obveznostmi?

Finkova: Terjatve so večje od obveznosti. Trimo plačuje vse obveznosti vsem dobaviteljem in pogodbenim partnerjem, a v trenutnem položaju se nekaterim težavam nismo mogli izogniti. Čutimo vse posledice zamikov plačil, stečajev podjetij, prisilnih poravnav odpisovanja vrednosti naložb in tečajnih tveganj. To se je v zadnjih dveh letih strnilo in težave je treba reševati.

Zaradi tega dobavitelje res plačujemo z zamudo, a pri tem gledamo predvsem na manjša podjetja, ki so najbolj občutljiva. Z nekaj večjimi dobavitelji imamo dogovorjene limite in nekateri so nam jih celo zvišali. Kljub zgodbam o Trimu, ki želijo vplivati na negotovost, nam torej ti stojijo ob strani, zato računamo, da bomo to zahtevno obdobje skupaj preživeli.

Trimo se je po letu 1992 prvič soočil s tako težkim položajem in zdaj je treba najti rešitve. Mi vemo, kako lahko težave rešimo in imamo pripravljene scenarije. To zahteva poleg finančnega in lastniškega še prestrukturiranje trgov ter razvoj in trženje novih proizvodov.

Bodo banke stale Trimu ob strani? Bodo šle v konverzijo terjatev? Ali banke zaupajo vodstvu?

Boštjančič: Kljub temu da so banke predlagale prokurista, jaz nisem odposlanec bank. Tukaj sem predvsem zato, da delam v interesu Trima.

Prepričan sem, da bodo banke Trimu stale ob strani. Že v preteklosti so podpirale družbo in bile do nje zelo razumevajoče. A razmere so se spremenile in Trimo je ob velikih preteklih vlaganjih v investicije med drugim naletel tudi na krizne razmere.

Trimu so banke pretekli teden že tretjič podaljšale dogovor o moratoriju na odplačilo glavnic. V interesu vseh je, da se z bankami čim prej sklene celovit dogovor o finančnem prestrukturiranju. Prepričan sem, da ga bomo sklenili do konca septembra - vodstvo, sedanji lastniki, banke in ostali deležniki.

Ali je trimesečno podaljšanje dogovora o moratoriju povezano tudi s tem, da čakate na zakon o sistemski razdolžitvi podjetij? Bi vam zakonske rešitve, ki se napovedujejo, pomagale?

Boštjančič: To je sicer bolj vprašanje za banke upnice, a osebno menim, da bo v primeru Trima dogovor sklenjen ne glede na ta zakon. Osebno sicer te zakonske rešitve podpiram, saj menim, da so ustrezne za veliko primerov. Pri Trimu ocenjujem, da bo dogovor sklenjen brez potrebe po uveljavljanju skrajnih enostranskih ukrepov, ki naj bi jih dopuščal tudi nov zakon. V interesu vseh je, da se najde rešitev, ki bo družbi zagotavljala dolgoročno stabilno poslovanje.

Videti je, da zaupanje v Trimo obstaja. Kakšno pa je torej zaupanje do vodstva in sedanjih lastnikov? Kolikor je razumeti, bo prišlo tudi do lastniških sprememb.

Boštjančič: Nobena skrivnost ni, da je družba bistveno preveč zadolžena glede na ustvarjeni rezultat iz poslovanja v zadnjih letih. Težava je, da se rezultat poslabšuje in z njim družba ni zmožna odplačevati svojih dolgov

Finkova: Kratkoročno.

Boštjančič: Trimova zagata je jasna vsem - v družbi in v bankah. Cilj je zato skleniti dogovor o finančnem prestrukturiranju, ki bo veljal dolgoročno. Podlaga za sklenitev tega dogovora pa je najprej to, da ugotovimo dejansko stanje.

Ob mojem prihodu v podjetje je bilo veliko skepse do tega, ali se da pridobiti prave podatke. Po nekaj dneh sem pozitivno presenečen in nimam občutka, da bi obstajal kak interes po skrivanju. Zato ocenjujem, da bo realna slika hitro znana, gotovo do konca poletja.

Na podlagi tega in na podlagi realne ocene poslovanja v nekaj prihodnjih letih lahko šele pridemo do realnega načrta finančnega prestrukturiranja. Do te realne slike bomo prišli hitreje od mojih prvotnih ocen, nato se bomo posvetili pripravi projekcij za naslednja leta oziroma temu, kakšen EBITDA bo lahko družba ustvarjala. Glede zadolženosti je namreč položaj precej preprost. Podjetje lahko dolg odplačuje iz denarnega toka, ki ga ustvari iz poslovanja.

Banke po mojih izkušnjah želijo načrt, ki je realen, in so glede tega precej zahtevne. Že zdavnaj so minili časi, da banke verjamejo le na besedo. Podjetja v Sloveniji so poleg tega preveč optimistična pri projekcijah poslovanja.

Banke se zato danes zelo dobro zavedajo potrebe po jasni in realni sliki. So konservativne v svojem pristopu, česar je v preteklosti manjkalo.

Trdno sem prepričan, da bomo v Trimu septembra prišli do številk, za katere se bodo vsi strinjali, da so izvedljive. Čim prej moramo odpraviti nezaupanje in začeti govoriti o istih stvareh.

Finkova: Kljub težavam v zadnjih dveh letih, v veliki meri tudi zaradi popravkov vrednosti na finančnem delu bilance, smo iz tekočega poslovanja vseeno ustvarili preko 45.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. EBITDA pa je bila lani na koncu okoli 4,6 milijona evrov.

Kakšna je dejansko vaša struktura dolgov? Kako velik delež predstavljajo kratkoročne obveznosti?

Finkova: Matična družba ima trenutno 43,8 milijona evrov dolga. V prestrukturiranju so v skupini Trimo Investment tri družbe - Trimo Investment, Trimo in Trimo inženiring. Vse skupaj imajo 63 milijonov evrov dolga.

Gre predvsem za to, da trenutno strukturo dolga, ki je bistveno nagnjena v prid kratkoročnim obveznostim, prestrukturiramo tako, da bi imeli le dolgoročni dolg. Skupaj s svetovalno-revizijsko hišo Pricewaterhousecoopers, ki so jo zahtevale banke, smo pripravili finančni načrt in vanj zapisali predlog glede dinamike poplačil.

Del bi pokrili iz tekočega EBITDA, zato smo tudi razvili dva nova proizvoda iz družine naprednih, energetsko-učinkovitih fasad Qbiss. Imamo vse pripravljeno in maksimalno se trudimo, da prodiramo z njimi na trg. To traja in stane, a stvari se premikajo v pravo smer. Pripravili smo vse za poslovni razvoj v pozitivno smer.

V koncept dolgoročnih poplačil smo vključili tudi prodajo poslovno nepotrebnih sredstev, tako da bi del obveznosti plačali s tega naslova. Obdržali bi osrednji in najpomembnejši del ter na tej podlagi začeli nov razvojni cikel.

Kako pa nameravate lastniki sodelovati pri prestrukturiranju?

Finkova: Zaposleni v Trimu smo leta 2002 ustanovili družbo pooblaščenko Trimo Investment. Med njimi smo bili tudi menedžerji, a Trimo ni nikoli delal menedžerskega prevzema. Šlo je za delavski prevzem in v proces so bili povabljeni vsi zaposleni.

Takrat je svoj stvarni vložek v obliki Trimovih delnic v družbo pooblaščenko prispevalo 129 zaposlenih in ti so še danes v lastništvu. Zaposleni so pri razvoju družbe v njeni zgodovini sodelovali zelo veliko. Zadnji dve leti pa sta res velika preizkušnja za vse zaposlene in vodstvo, a zaposleni so vseeno tudi danes pripravljeni storiti vse, da bomo izplavali in Trimu zagotovili nadaljnji razvoj.

Moj delež v družbi pooblaščenki je 12,38 odstotka, neposredno pa imam v Trimu še 0,91 odstotka. Moj posredni in neposredni lastniški delež v Trimu je tako 7,98 odstotka. To pomeni, da ne gre za nikakršen prevladujoči vpliv in glede na ta delež je očitno, da sama še zdaleč ne morem blokirati reševanja, saj imajo ostali delničarji 92,02 odstotka.

Javnost je v zadnjih tednih dobila vtis, da se oklepate svojega položaja in ste iz lastnih interesov pripravljeni žrtvovati usodo podjetja. Takšno oceno torej zavračate?

Finkova: Še enkrat povem. Pri oblikovanju družbe pooblaščenke ni šlo nikoli za moj osebni interes. Moj interes je bil sodelovati pri oblikovanju uspešnega globalnega podjetja in podobno velja za ostale zaposlene. Če bi šlo za moj osebni materialni interes, moj lastniški delež ne bi bil tako majhen in Trimo ne bi tako rasel.

Vendar vseeno. Kaj ste lastniki pripravljeni žrtvovati, da boste tudi sami prispevali k sanaciji? Gre morda za vložek ene plače lastnikov k dokapitalizaciji?

Finkova: Realno gledano kot lastniki zelo veliko ne moremo vložiti. Bili so sicer predlogi, da bi vložili kakšno plačo. A edina realna rešitev je, da pride v lastniško strukturo strateški partner. O tem ni dvoma.

Kakšen delež pa bi prodali?

Finkova: S tem se osebno ne obremenjujem. Dejstvo je, da mora bit lastniška struktura drugačna. PWC je pripravil predlog finančnega prestrukturiranja, dogovor pa je bil, da se v drugem koraku najde strateški partner, ki bo družbi zagotovil nadaljnji razvoj.

To je bistveno za Trebnje in okolico, saj mi v Sloveniji z dobavitelji in partnerji naredimo za okoli 40 milijonov evrov prometa. Če bi družba propadla, bi bile tako posledice mnogo širše kot le izguba delovnih mest v Trimu.

Zato zasledujemo interes, da se družbi mogoči razvoj in da bo Trimo rasel, kot je do 2008. Mislim, da ima družba po 20 letih pravico do nihaja navzdol. Verjamem, da obstaja možnost za nadaljnjo rast.

Naš predlog je, da lahko v primeru dokapitalizacije v njej sodelujejo tako zaposleni kot dobavitelji in potencialni novi lastniki. Želimo najti tako rešitev, da bodo imeli vsi deležniki nekaj od tega, za uspeh pa je bolje, da se procesi ne odvijajo na silo, ampak da skupaj najdemo najboljšo rešitev za razvoj družbe.

Kakšne načrte imate pri poslovnem prestrukturiranju?

Finkova: Pri tržnem prestrukturiranju ima jugovzhodna Evropa zelo slabo perspektivo. Znižali smo dejavnosti v Bolgariji in Romuniji, zmanjšujemo pa tudi obseg v Srbiji in na Hrvaškem. Podjetje v Španiji smo zaradi težkih razmer v tej državi prav tako znižali.

Po drugi strani pa so naši sodelavci iz Španije začeli delati v Čilu in Mehiki, kjer smo nedavno podpisali prvo pogodbo za Lego. Poleg tega smo podpisali pogodbi za objekt nemškega proizvajalca tovornih vozil MAN v Ekvadorju, in za Audijev objekt v Nemčiji. Projekt imamo tudi v avstrijskem Gradcu. Dobre projekte imamo prav tako v Rusiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem. Pospešeno iščemo priložnosti v Skandinaviji in v tistih evropskih državah, kjer so razmere na področju gradbenih investicij nekoliko boljše.

Je v načrtu tudi kakršno koli krčenje števila zaposlenih?

Finkova: Število zaposlenih smo v zadnjih letih že nekoliko znižali. Za zdaj smo zniževali število zaposlenih za določen čas, manjši del tudi iz ekonomskih razlogov, veliko je bilo zadnje čase tudi upokojitev. Za zdaj večje odpuščanje ni predvideno. Pogoj pa je seveda, da bo proizvodnja zasedena.

Ali imajo banke res zaupanje v program Trima ali ste v podjetju bolj zato, da se Trimo proda novemu lastniku?

Boštjančič: Glede namer bank boste morali vprašati njih. Menim, da je v Sloveniji proizvodnih družb, ki večino svojih prihodkov ustvarjajo na tujih trgih tako kot Trimo, bistveno premalo. Če se je pri katerem podjetju treba potruditi, je to pri takšnemu.

Banke se v primeru Trima vedejo ekonomsko. Ne razumem pogostega argumenta, da morajo banke, ker so pred leti posojila dajale po nizkih obrestnih merah in kdaj tudi brez zavarovanj, to početi tudi danes.

Moja naloga je dobiti čisto sliko. Ugotovitve in predloge v obliki enake zgodbe bom predstavil bankam, lastnikom in poslovodstvu. Nimam dveh zgodb in tudi če bo ta za koga neprijetna, jo bom povedal. Banke to tudi pričakujejo in ob vseh težavah drugje nimajo nikakršnega interesa, da Trimo propade.

Glede strateškega lastnika pa je bankam med drugim seveda v interesu tudi to, da bo to nekdo, ki bo dolgoročno lahko poplačeval vse obveznosti. Interes je, da družba še dolgo deluje.

Kakšnega strateškega lastnika bi si želeli? Obstajajo kakšna komplementarna podjetja po Evropi? Ste teren za potencialnega strateškega partnerja že preverjali?

Finkova: Za Trimo bi bil zaželen lastnik tak, ki bi omogočil razvoj družbe in bil tako razvojno-strateški partner. Potencialne partnerje vidimo, a morajo imeti tudi oni podobne ambicije.

Kako je dogajanje zadnjih mesecev vplivalo na poslovanje?

Finkova: Vsi ti dogodki so podjetju naredili zelo veliko škodo. Letos smo izgubili zelo veliko poslov, ker nismo bili sposobni zagotavljati garancij. Trenutno imamo tudi zato veliko zadržanih sredstev, kar negativno vpliva na likvidnost in plačevanje obveznosti do dobaviteljev.

Izgubili smo na primer posel, kjer so bile stranke pripravljene plačati 500.000 evrov predplačila. Vendar pa ga nismo mogli vzeti, ker nismo imeli garancij.

Te so tako res izjemnega pomena za pospešitev poslovnih dejavnosti. V zadnjem dogovoru z bankami je sprostitev garancij dogovorjena in upam, da se bo to lahko v kratkem zgodilo. Ves čas je bil to za nas eden ključnih dejavnikov, saj je naš obseg garancij trenutno glede na predkrizno obdobje nekje na polovici.

Imate morda že kakšne številke o letošnjem poslovanju?

Finkova: Nadzorni svet podatkov še ni obravnaval, a trenutno je poslovanje nekoliko pod načrti. Kljub temu računamo, da bomo letošnje načrte dosegli, vsaj pri prodaji. Na ravni matične družbe zaostajamo za okoli osem odstotkov, na ravni skupine pa za okoli 10 odstotkov.

Zelo dobro poslujemo v Rusiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Avstriji in na Madžarskem. Slabše pa predvsem v jugovzhodni Evropi. Tam so problem predvsem plačila. Izpad dejavnosti v jugovzhodni Evropi moramo nadomestiti z novimi trgi. To pa tudi zahteva časa.

Koliko gre pri tej zgodbi dejansko za podporo bank Trimu, koliko pa za tiho prisilno poravnavo?

Finkova: Menimo, da bomo do rešitve prišli

Boštjančič: Treba je gledati na skupino in ne na matično družbo. Na poslovanje in bilanco stanja skupine. Glede vprašanja garancij se strinjam z direktorico in banke se zelo dobro zavedajo, da družba potrebuje odprt garancijski potencial za nove posle.

A moje mnenje je, da banke ne želijo imeti dodatne izpostavljenosti do Trima, dokler ni problematika paketno rešena. Zato je hitra rešitev brez zavlačevanja vsem v interesu. Nadejam se, da bomo vprašanje garancij rešili pred septembrom.

Finkova: Mi z bankami nismo sovražniki, kot se izpostavlja. Popolnoma se zavedamo, da moramo vrniti, kar smo si izposodili. Glede na razmere na trgu pa si želimo dogovora o podaljšanem in vzdržnem obdobju odplačevanja glavnice.

Trimo plačuje vse tekoče obresti in stroške do bank. Moramo samo zagotoviti, da bo družba dolgoročno obstala in to je tudi v interesu bank. Če imamo eni in drugi dobro voljo in smo pragmatični, lahko to hitro rešimo.