Družabno / stran 106
Praznovanje 1. maja
Med najzgodnejša poročila o slovenskih praznovanjih 1. maja sodijo prav poročila o praznovanju delavskega praznika v Velenju iz leta 1894; po nekaterih arhivskih podatkih pa so v Velenju 1. maj začeli praznovati že leta 1892, ko med velenjskimi rudarji najdemo tudi člane prve slovenske socialdemokratske stranke, ki so bili tudi pobudniki in organizatorji prvih velenjskih štrajkov leta 1892 in 1894. Po drugih podatkih o praznovanju poročajo leta 1894. Vsekakor pa so velenjski rudarji praznovali svoj praznik mnogo prej kot Idrijčani, kjer poročajo o praznovanju šele leta 1899, čeprav je imela Idrija pri nas najstarejšo delavsko tradicijo.
Naši igralci so tudi izvrstni pevci
Oder Kina Šiška je spet zasedla ekipa igralskega ansambla MGL, medse pa so povabili tudi svoje stalne goste ter nekaj popolnoma svežih obrazov iz vrst AGRFT.
Zakaj je Veli Lošinj manjši od Malega Lošinja?
Čisto morje, čist zrak, bogata flora in favna, blaga mediteranska klima so značilnosti skupine otokov Cres-Lošinj, ki se razteza od severozahoda proti jugovzhodu v dolžini 99 kilometrov.
Ljudje se od pravdavnine ozirajo v nebo
Opazujemo lahko, kako si podajata roke dan in noč.
Kaj pravijo o brezi stare legende?
Breza raste povsod v naši deželi in dala je ime številnim krajem, kot so Brezovica, Brezovo, Brezov grič, Brezov hrib, Brezov vrh, Brezova ravan, Brezova vas, Brezova Reber … Ime Brezje nosi kar petdeset krajev.
Breza in njene čudežne koristi
Ste vedeli, da so stari Slovani marec imenovali »brezen«, saj so takrat točili brezov sok, ki je bil poleg medu edino sladilo, ki so ga skupno z evropskimi narodi poznali okoli leta 1000? A sladek brezov sok ni bil le za sladkanje, temveč so si z njim lajšali tudi marsikatero tegobo.
III. faza gradnje Termoelektrarne Šoštanj – Blok 4
Leta 1966 je bila sprejeta odločitev za gradnjo III. faze termoelektrarne v Šoštanju (TEŠ III). Odločitev je bila sprejeta po mnogih študijah in raziskavah razmer v jugoslovanski in slovenski elektroenergetiki.
Eksplozivno na Ruski dači
Da so Alenka Godec, Damjana Golavšek in Simona Vodopivec Franko dinamične, energične, poskočne, nasmejane, vemo vsi, ki spremljamo njihovo kariero.
Jure Godler je 40. rojstni dan proslavil z Big Foot Mamo
Skoraj zagotovo veste, da je eden od talentov voditelja Milijonarja, šova Ta teden, 'gagajevca', ustvarjalca podkasta Opazovalnica ter pisatelja tudi glasba ...
Po v novem poglavju Kung fu pande popolnoma navdušil
Po osmih letih se je v Dolino miru vrnil eden najslavnejših in najbolj neverjetnih mojstrov kung fuja na svetu, zmajev bojevnik Po, ki v novem poglavju priljubljene franšize studia DreamWorks Animation z naslovom Kung fu panda 4 doživlja nepričakovane prigode.
120 let planinskega društva Šoštanj
5. marca 1904 je v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom) v Šoštanju na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružnice SPD, potekal ustanovni shod Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD). Ta je delovala na območju šoštanjskega, slovenjegraškega in deloma konjiškega okraja ter je ob ustanovitvi štela 12 članov.
Donatella, Fiorella in Marija navdušile predsednico Natašo Pirc Musar
Vrtnice navdušujejo že tisočletja
Vrtnice so ena najbolj priljubljenih okrasnih rastlin, zato jih najdemo skoraj ob vsakem družinskem vrtu.
Dr. Josip Vošnjak (1834–1911)
Letos mineva 190 let od rojstva našega znamenitega rojaka dr.
Beli volk spet tuli
Ob tem, da je dom Primičeve Julije ena bolj znanih ljubljanskih turističnih točk, je nenavadno, da je bil atrij pod njenim oknom več let zapuščen.
Mojstri komedije začeli svoj pohod!
Številne gledalce in znane obraze je zanimal odgovor na vprašanje, kaj vse se zgodi, ko gredo v življenju stvari narobe. Predvsem veliko smeha!
Zvita Feltna na smučišče Krvavec privabila veliko znanih Slovencev
Skrivnosti barv za dobro počutje
Narava nam v vsakem letnem času priredi pravi ples barv, zaradi katerega nas še bolj vleče v gozd, ob reke ali na travnike.
Slomškovi opisi vsakdana
Veliko tovrstnih zapisov nimamo, zato je zanimivo pogledati idealno podobo družine tistega časa, kakor jo je naslikal kasnejši lavantinski škof A. M. Slomšek v svojem znamenitem delu »Blaže in Nežica v nedelskej šoli«, ki je prvič izšla leta 1842. Gre za družino bajtarja Tomaža, ki se je »zvučil po letu zidariti, po zimi pa stole mize, omare in take ropotije delati…« in nekdanje dekle Ance (»bogata ni bila, pa pridna, zastopna in poštena«). Po letu zakona se jima je rodil sin Blaže in leto za njim še hči Nežica.