Solata velikanka navdušila Tanjo in Đura
Igralca Tanja Ribič in Branko Đurić Đuro prisegata na domače pridelke. Solata velikanka dokazuje, da lahko tudi ekološka zelenjava zraste do zavidljive velikosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko je Tanja Ribič na družbenih omrežjih pokazala ogromno glavo domače solate, ki jo je prejela od sosede, so bili številni presenečeni nad njeno velikostjo. Ob fotografiji je zapisala, da so lahko tudi ekološko pridelane solate prave velikanke. Fotografija je hitro sprožila odzive in znova odprla temo, ki je igralki blizu že vrsto let – vrtnarjenje, samooskrba in tesnejši stik z naravo.
Tanja in njen mož Branko Đurić - Đuro namreč že dolgo zagovarjata bolj naraven življenjski slog ter pomen doma pridelane hrane. Njuna ljubezen do vrtnarjenja ni modna muha, ampak način življenja, ki ga igralka pogosto izpostavlja.
Narava kot protiutež hitremu življenju
Tanja je v preteklosti večkrat povedala, da jo delo na vrtu pomirja in povezuje z nečim bolj prvinskim. Po njenem mnenju ni pomembno, ali imate velik vrt ali le nekaj loncev na balkonu – pomembno je, da nekaj raste pod vašimi rokami. Prav zato ni presenetljivo, da z možem že leta negujeta različne vrtove. Ob morju gojita mediteranske rastline, oljke, sadno drevje in zelenjavo, v Ljubljani pa sta si uredila tudi visoke grede in manjši zelenjavni vrt. Med pridelki so se skozi leta znašli paradižniki, šparglji, artičoke, fižol, bob, različna zelišča in listnata zelenjava.
Solata velikanka ruši enega največjih mitov
Pogosto slišimo, da ekološko pridelana zelenjava ne more doseči velikosti konvencionalno pridelanih vrtnin. A strokovnjaki poudarjajo, da velikost rastline ni odvisna zgolj od gnojil, temveč predvsem od kakovosti zemlje, primerne oskrbe, zadostne količine vode in ugodnih vremenskih razmer. Prav solata, ki jo je Tanja prejela od sosede, je lep primer, da lahko tudi brez intenzivne uporabe umetnih sredstev zraste izjemno velik in zdrav pridelek. Dobra zemlja, kompost, redno zalivanje in primerna lega pogosto naredijo več kot katerikoli hitri vrtnarski triki.
Zakaj je samooskrba danes pomembnejša kot nekoč?
V času, ko cene hrane rastejo, podnebne spremembe vplivajo na kmetijsko pridelavo, vedno več ljudi razmišlja o tem, da bi vsaj del zelenjave pridelali sami. Samooskrba ne pomeni, da moramo postati popolnoma neodvisni od trgovin, lahko pa pomembno prispeva k bolj kakovostni prehrani in nižjim stroškom gospodinjstva. Tudi Tanja Ribič rada poudari, da ji veliko pomeni občutek, da je glede hrane čim manj odvisna od drugih. Domači pridelki zanjo niso le hrana, temveč tudi način ohranjanja stika z naravo in bolj umirjenim načinom življenja.
Preberite tudi:
Nimate vrta? Začnite na balkonu
Dobra novica je, da za prve korake v samooskrbo ne potrebujete velike parcele. Že balkon ali terasa lahko postaneta mini zelenjavni vrt. Za začetnike so odlična izbira solata, rukola, blitva, redkvice, mlada čebula in različna zelišča. Potrebujete le nekaj večjih loncev ali korit, kakovosten substrat in redno zalivanje. Če imate sončen balkon, lahko poskusite tudi s češnjevim paradižnikom, papriko ali jagodami. Na senčnejših legah pa odlično uspevajo različne vrste solat in zelišč.
Največji nasvet Tanje Ribič? Preprosto začnite
Eden od najbolj simpatičnih nasvetov, ki jih je igralka delila s svojimi sledilci, je bil, da za začetek pravzaprav ne potrebujete posebnega poguma. Prepričana je, da lahko z vrtnarjenjem predvsem pridobimo – več znanja, več zadovoljstva in pogosto tudi boljšo hrano na krožniku. Morda je prav fotografija solate velikanke dokaz, da se trud na vrtu prej ali slej bogato obrestuje. Ne glede na to, ali imate velik vrt, visoko gredo ali le nekaj loncev na balkonu, lahko že letos naredite prvi korak proti večji samooskrbi.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
