Na sam Valentinov dan, ko je vse namenjeno ljubezni, smo v Univerzi za starejše RIC Novo mesto poslušali o nasilju v družini. Ljubezen - ta nit, ki lepša življenje, ni prirojena. Zaradi vzgoje in vzorcev je mnogi ne spoznajo in taki je tudi ne morejo dajati. Prav zaradi tega se v družinah dogaja veliko gorja. Lahko pa se ljubezni tudi naučiš in začenjaš najprej imeti rad sebe. Naprej jo lahko daš le, če jo imaš tudi sam. Torej imejte radi sebe, sprejmite se, edinstveni ste! Taki lahko veliko daste vsem, s katerimi živite.

Društvo življenje brez nasilje in Svetovalnica za žrtve nasilja od januarja leta 2017 skrbita in nudita zavetje vsem žrtvam na Rozmanovi 1o , Svetovalnica pa je na Ulici talcev 2. Simona Lovšin in Maruša Zalokar, dve navdušeni sodelavki tega društva, sta nam predstavili svoje delo in namen njunega brezplačnega svetovanje. Zaradi teme o nasilju je verjetno bilo le 12 poslušalcev,saj je o tem težko poslušati in podoživljati. Pozorno smo jima prisluhnili in z izkušnjami dopolnili njuno predstavitev. Ta skrita in zatajevana nadlega je zelo pogosta in prisotna v vseh obdobjih in okoljih našega življenja. Nasilje je kršenje človekovih pravic v družini, na delovnem mestu, med mladimi,nad starejšimi in osebami z ovirami. Šele 2008. leta smo dobili zakon o prepovedi nasilja in obvezni prijavi. Tudi grožnja je nasilje. Oblike nasilja so fizično, zanemarjanje in zalezovanje, omejevanje in nadzorovanje. Pri nasilju gre vedno za občutek nadvlade premoči. Pogoste oblike nasilja so tudi psihična, poniževanje, zaničevanje. Spolno in ekonomsko nasilje je tudi v zakonu prepovedano in kaznivo. Posledice nasilja so fizične, a še hujše so psihične, ker povzročajo težave v duševnem razvoju in ljudje ta vzorec prenašajo naprej. Tako zaznamujejo mnogo generacij, ki mislijo, da je tako prav. Zato o nasilju ne smemo molčati in ga dovoliti. Dlje ko žrtev živi v nasilju, težje ga prekine, postane odvisna od povzročitelja in ima vedno hujše psihične težave. To je krog, ko ohromi družinsko življenje in pušča hude rane.

Leta 1999 smo dobili v Novem mestu prvo varno hišo, kamor se zatečejo žene in otroci. V 90% je namreč nasilnež moški, ki se je napačno naučil živeti in tudi svojo nemoč izraža z močjo. Čeprav je dom za vse najljubši, v tem domu potem živi moški. Žena in otroci pa dobijo sobo v varni hiši. To je velika napaka, ki bo menda kmalu popravljena. Zaradi imetja, kreditov ostajajo v takih zakonih predolgo. Tako uničujejo sebe, otroke, nasilnežu pa dajejo napačno ogledalo. Tudi nasilje med mladostniki je odraz vzgoje, zato je treba postaviti meje in ukrepati takoj. S starejšimi pogosto svojci ravnajo nasilno, jih izsiljujejo, zanemarjajo. O vsem tem in še čem je prav, da vemo vsi, da lahko pomagamo in poiščemo pomoč. Prav zato sta zavzeti delavki tega društva veseli, če bo veliko ljudi spoznalo poti do njiju in poiskalo pomoč. O tem je napisano že veliko knjig, tudi te vam bosta predstavili, da boste prepoznali in spoznali še druge strani.

Nasilju je treba vzeti moč in poiskati pomoč. Ne bodite tihi opazovalci nasilja, uničevanju vseh duš!