7. april je mednarodni dan bobra. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu bobra v naravi. Potem, ko je bil tako v Sloveniji, kot nekaterih drugih državah že iztrebljen, se je k nam vrnil leta 1998 in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure.

Bober danes spet postaja ena ključnih vrst vodnih ekosistemov, saj s svojo aktivnostjo, še zlasti podiranjem dreves, gradnjo brlogov in gradnjo jezov, spreminja značaj rek, potokov in obrežnih zemljišč. S tem povečuje pestrost habitatov, kar blagodejno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste.

Njegove aktivnosti v urbani in kmetijski krajini so za lastnike obrežnih zemljišč pogosto konfliktne. Slabo so sprejete tudi zaradi nepoučenosti o možnih načinih sobivanja in preventivnih ukrepih, kot tudi zaradi nerazumevanja pomena obrežnega vegetacijskega pasu. Prav zato so na Zavod RS za varstvo narave ob tem dnevu pripravili niz dogodkov, da pojasnijo tudi bobrovo plat zgodbe. Nam jo bo pojasnil Andrej Hudoklin iz novomeške enote zavoda.

Prijazno vabljeni, da se nam na predavanju Andreja Hudoklina v četrtek, 28. marca, ob 19. uri pridružite.