Žefranov pohod iz Stranj na Primskovo
Pohod na Primskovo se je pred leti začel kot otroška igra. Za hec! Beseda je med prijatelji dala besedo in kar naenkrat hec ni bil več hec… »'Mejduš,' da pridem v eni uri na Primskovo,« je zarobantil Žefran in stisnil roko v ponujeno stavo. »Za vse k' bodo zdraven za južno pr' Johan! Gor bom v en' ur!« Po dolini Bratenšce in v hrib proti Primskovem, imenovan Kukelj, so se takrat zapodili trije: Dare, Jože in Žefran (podpisani je bil zgolj dokumentarist). »Hmm « je bila težka.
In Žerfran je plačal kosilo. Kljub izrednemu tempu mu je zmanjkalo nekaj manj kot pet minut. »Boste videli drugo leto! Se bom bolje pripravil,« je obljubil. Ampak do »drugega« leta je bilo sklenjeno, da bo bolje, če to spremenimo v zabavo za širši krog. Organizator bo – kdo drug kot – Žefran!
Na četrtem Žefranovem pohodu se nas je minulo nedeljo zbralo že natanko 75. Računali smo na 50 udeležencev. »Hmm,« zmanjkalo je majic za vse udeležence. Računali smo: prireditve so na trebanjskem koncu na vsakem hribu, morda bo še slabo vreme…
Pohod na Primskovo je pravzaprav pohod na vrh Gradišča. Že dolgo pa vrh Primskove gore enostavno imenujejo Primskovo (vas Primskovo je pravzaprav v vznožju gore). Vrh, ki je na 592 metrih nadmorske višine, že od nekdaj opisujejo kot enega izmed najlepših dolenjskih razglednikov.
Pohod se začne v Stranjah pri Velikem Gabru. V tej vasi ob Temenici je lokal Žonta, kjer se pohodniki prijavijo in plačajo simbolično startnino, namenjena pijači med pohodom in malici na vrhu Primskovega. Pod staro lipo ob cerkvi Božjepotne Marije. Mlin na Temenici, kjer se je vrtelo več koles, že dolgo ne deluje. Skozi Stranje je bila speljana rimska cesta. V preteklosti so našli precej ostankov te dobe. Zelo star je tudi most čez Temenico, ki so ga pred kakšnim letom obnovili po prvotni obliki. Pohodniki od tod gredo pod vasjo Šentjurje, ki že sodi v občino Ivančna gorica. V vasi je cerkev sv. Jurija, ki jo na zunanjščini krasi freska sv Krištofa. Cerkev je doživela prenovo davnega leta 1735. Vas Bratnice je od Šentjurja oddaljena poldrugi kilometer. Prvi postanek je prav v Bratnicah, na obnovljeni konjeniški domačiji Martina Golobiča, ki vedno ponudi kakšen poseben prigrizek in na široko odpre vrata kleti. Tudi v tej vasi je bil mlin, vendar so v njem mleli samo takrat, ko je bilo v strugi potoka dovolj vode. V njenem zaselku Češnjeva draga je tromeja občin Šmartna pri Litiji, Ivančne gorice in naše – Trebanjske. Po urejenih cestah se vidi katera občina je boljša skrbnica. O naši tokrat ne bomo dajalim komentarja.
Pot se vije nato po kotanjasti dolini in makadamski poti poleg potoka Bratenšca, do prvih hišnih številk vasi Primskovo. Pravzaprav se napornejši del poti od tu šele začne. Po drugem postanku, na vznožju hriba Kukelj. K sreči pot navkreber vodi skozi gozd, tako da žgoče poletno sonce le ne pride do živega. Tretji postanek je na vrhu Kuklja, ko je do vrha Primskovega mimo božjepotnih kapelic še zadnja strmina.
Vrh stožčastega Primskovega je res odličen dolenjski razglednik. Nagrada! Skupinska slika in vse je kot na dlani: Kamniške, Julijci, Snežnik, Gorjanci, Sleme pri Zagrebu, Kum…
Vrh Primskove gore, Gradišče, je bilo v turških časih obdano s tremi obzidji in po ustnem izročilu nikoli zavzeto. Sredi ostankov tabornega obzidja so na vrhu tri cerkve iz različnih zgodovinskih obdobij. Najstarejša je iz 14. stoletja. Tu je 15 let, do svoje smrti leta 1890, bival župnik Jurij Holmar, ki je slovel kot čudodelnik, ljudski zdravnik in homeopat.
Za večino je res čisto zadnji del pohoda – še sestop na gasilsko veselico pred nekaj leti ustanovljenega društva prostovoljnih gasilcev Primskovo, poleg bodočega gasilskega doma. Tako pravijo – za to si prizadevajo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
