Vaša neredna prebava se v resnici ni začela tistega dne, ko ste na straniščni školjki preživeli veliko več časa, kot bi si želeli, rezultata pa vseeno ni bilo. Začela se je takrat, ko ste se odločili, da boste za malico namesto jabolka pojedli čokolado ali pecivo. Ko ste si za kosilo naročili burger in naslednji dan še pico, dan pozneje pa testenine v smetanovi omaki. Se še spomnite, kaj so to stročnice? Dovolj vlaknin je prvi pogoj, da lahko naša prebava deluje uspešno in po urniku. Pa veliko sadja in zelenjave. Toliko bolje, če ju pridelamo sami ali kupimo od ekološkega kmeta. A to ste gotovo že stokrat prebrali. Česar niste storili, je naslednji korak – prenesti nasvete v prakso.
Samo še tole naredim in na toaleto odhitim ...
Še ena napaka. Kadar začutite, da morate na veliko potrebo, s tem ne odlašajte. Naša prebava je rahlo zamerljiva. Če se nekajkrat ne odzovemo na njen klic, obupa. Njena stavka se nato odraža v zaprtosti, ki kar ne mine. Prisluhnite svojemu telesu, kadar vas kliče, samo eno imate.
Kako pa kaj čustva?
Kaj še delamo narobe, da toliko ljudi pesti zaprtost, smo vprašali holistično zdravnico in akupunkturistko Tatjano Trajkovsko. Takole je povedala: »Mnogo ljudi pije premalo in se premalo giba. Tudi hrana je pri mnogih pogosto hitra (sendviči, pice, testenine, meso ...). Redki uživajo vlaknine in raznoliko hrano. Poleg neustrezne prehrane ter pomanjkljivih hidracije in gibanja v veliki meri k zaprtju prispevajo čustva in misli. Dolgotrajna žalost ob izgubi ljubljenih, žalost, povezana s težkimi situacijami, težave v spuščanju stvari in ljudi iz naših življenj (ko nekako ne moremo 'prebaviti' stvari, ljudi in jih izpustiti), pogosto vodijo v zaprtje.
O tem uči kitajska medicina, ki lepo opiše, kako dolgotrajna žalost vpliva na delovanje debelega črevesa, in ravno jesen je obdobje, ko smo še posebej nagnjeni k žalosti, depresiji, zaprtju ter prebavnim težavam. Znamo po izgubi iti naprej? Znamo poiskati pomoč, kadar nam je težko, se pogovoriti ter izpustiti stvari in ljudi? Zakaj zadržujemo v sebi stare zgodbe, misli, čustva in ostajamo ujetniki preteklosti? Pogovor, sprememba življenjskih navad, ozaveščanje naših misli in sočutno sprejemanje svojih čustev nas lahko skupaj z akupunkturo močno podprejo.« Na to pa še niste pomislili, kajne?
