Zdravje
Kar 20 odstotkov bakterijskih okužb odpornih proti antibiotikom
Število smrtnih primerov, povezanih z odpornostjo proti antibiotikom, želijo do leta 2030 zmanjšati za deset odstotkov.
Shutterstock
Letošnji svetovni teden ozaveščanja oprotimikrobnih zdravilih, ki potekaod 18. do 24. novembra, nosi slogan "Bodi tudi tidel spremembe!" in spodbuja državljane k odgovorni uporabi, s čimer lahko tudi sami prispevajo k ohranjanju učinkovitosti antibiotikov.
Pojav in širjenje patogenov, odpornih proti protimikrobnim zdravilom, kamor sodijo antibiotiki, antimikotiki, antiparazitiki in protivirusna zdravila, namreč predstavljata resno grožnjo preprečevanju in zdravljenju pogostih okužb ter izvajanju rutinskih medicinskih postopkov, katerih uspešen izid omogočajo prav ta zdravila. V Evropi je vsaka peta bakterijska okužba odporna proti antibiotikom, v nekaterih državah članicah pa ta številka dosega kar 40 odstotkov!
Shutterstock
Odpornost proti protimikrobnim zdravilom je vse bolj prepoznana kot eden najnujnejših javnozdravstvenih izzivov, ki je odgovoren za približno 1,3 milijona smrtnih primerov po svetu na leto, vključno s 35.000 na evropskem gospodarskem območju - skoraj sto ljudi na dan. Če se tega izziva ne lotimo pravilno in pravočasno, bi lahko ta številka do leta 2050 narasla na skrb vzbujajočih 390.000 smrtnih primerov na leto v EU/EGP.
Deklaracija Združenih narodov
Zato je konec septembra letos evropska komisija pozdravila politično deklaracijo Združenih narodov o okrepitvi ukrepov za zmanjševanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom. Deklaracijo so podprle države članice ZN, vključno s članicami EU, in se tako zavezale h konkretnim ukrepom za reševanje te problematike. Med glavnimi ukrepi je zmanjšanje uporabe antibiotikov v kmetijsko-živilskem sektorju, hkrati pa poziv k nujnim akcijam in okrepljenim spodbudam za raziskave in razvoj.
MPA
Dodatno namreč skrb zbuja dejstvo, da že daljši čas ni večjega napredka pri inovacijah v razvoju novih protimikrobnih zdravil. Danes je znano, da je le malo novih antibiotikov v fazi predkliničnih in kliničnih preskušanj, zato se je treba osredotočiti na ohranitev obstoječih antibiotikov. Z drugimi besedami: na trgu ni novih zdravil, obstoječa pa so vse manj učinkovita. Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) aktivno spodbuja raziskave in razvoj ter zagotavlja dostopnost ključnih medicinskih protimikrobnih ukrepov. Financira tudi vrsto pobud, usmerjenih v pospeševanje inovacij na tem področju. Poleg spodbujanja inovacij je HERA zavezan tudi k izboljšanju dostopa do novorazvitih antibiotikov.
Shutterstock
Resnost problematike odpornosti proti antibiotikom in podobnim zdravilom je prepoznala tudi evropska komisija, ki je boj proti tej globalni grožnji vključila v svojo največjo reformo zakonodaje EU o zdravilih v zadnjih 20 letih. Komisija si prizadeva za zmanjšanje uporabe antibiotikov ter državam članicam priporoča določitev ustreznih nacionalnih ciljev – zmanjšanje porabe antibiotikov v EU za 20 odstotkov do leta 2030 in določitev ciljev na nacionalni ravni.
Težava je nesmotrna in prekomerna raba
Antibiotiki in protimikrobna zdravila postajajo neučinkoviti, ker bakterije zaradi prekomerne in napačne uporabe razvijajo odpornost proti njim. Na primer, približno 90 odstotkov antibiotikov se porabi zunaj bolnišnic, pri čemer se okoli 75 odstotkov antibiotikov uporablja za okužbe dihalnih poti, ki jih najpogosteje povzročajo virusi, zato uporaba antibiotikov pri takšnih indikacijah ne pomaga k ozdravitvi. Celo nasprotno: med bakterijami, ki naravno poseljujejo človeško telo in okolje, spodbuja razvoj bakterijskih mutacij, ki so odporne proti antibiotikom. Skratka: antibiotikov se ne sme uporabljati za virusne okužbe, saj za ta namen niso učinkoviti, temveč izključno za bakterijske okužbe.
MPA
Po zadnjem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljenem v začetku oktobra, bi lahko s cepljenjem proti 23 patogenom zmanjšali potrebo po antibiotikih za 22 odstotkov, s čimer bi podprli globalna prizadevanja v boju proti omenjeni odpornosti. Ohranjanje učinkovitosti protimikrobnih zdravil je zelo pomembno za stabilnost zdravstvenega sistema, zato je preprečevanje odpornosti proti antibiotikom odgovornost celotne družbe. Največ lahko dosežemo s preventivnimi ukrepi, ki vključujejo: odgovorno vedenje, higieno, izobraževanje, cepljenje proti nalezljivim boleznim, predvsem pa odgovorno predpisovanje in uporabo antibiotikov.
Pomen ozaveščanja
Po raziskavi Eurobarometra o odpornosti proti antibiotikom iz leta 2022 znanje o teh zdravilih v EU še vedno ni na zadovoljivi ravni. Le polovica anketirancev namreč ve, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom, skoraj vsak deseti državljan EU jemlje antibiotike brez recepta, še vedno pa obstajajo tudi velike razlike v ozaveščenosti med državami članicami. Ti rezultati kažejo na potrebo po dodatnih in stalnih aktivnostih za izobraževanje in informiranje o odpornosti proti antibiotikom ter o pomenu njihove odgovorne uporabe, da bi dolgoročno spremenili zavest in vedenje državljanov. O učinkovitosti takšnih aktivnosti govori tudi podatek, da je izobraževanje državljanov v Franciji s petletno javno kampanjo zmanjšalo zunajbolnišnično porabo antibiotikov za 25 odstotkov.
