V našem telesu je za približno 60 do 70 odstotkov telesne teže vode. Ta življenjsko pomembna tekočina sestavlja večino človeškega telesa, zato je pomembno, da jo ohranjamo v pravem ravnovesju. Pri otrocih je delež vode v telesu višji, s starostjo pa se količina vode v organizmu zmanjšuje. Lahko bi rekli, da je naše telo nekakšna vreča iz kože, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali zunajcelični vodi. Ne glede na to, kaj počnemo, tudi med spanjem, naše telo izloča vodo skozi črevo, ledvice, kožo in pljuča pri vlaženju zraka, ki ga dihamo. Še več vode iz telesa izločamo, kadar je vroče, ob telesni obremenitvi, driski, bruhanju in nekaterih drugih bolezenskih stanjih. Ko je količina vode, ki jo naše telo izgubi, večja od vnesene, govorimo o dehidraciji.
Kako vemo, kdaj ima telo dovolj vode
Človek dnevno v povprečju izloči približno 2,5 litra vode, ki jo je seveda treba nadomestiti. Priporočen vnos tekočine za odraslega je 1,5 litra neposredno z vodo in dodaten liter vode, ki jo dobimo s hrano (juha, sadje, zelenjava), vendar je res, da smo med seboj različni, zato se ta zahteva sicer za malenkost, pa vendarle razlikuje od človeka do človeka. Ali smo popili dovolj tekočine, je najpreprosteje ugotoviti tako, da pogledamo barvo urina. Če je skoraj brezbarven ali zelo svetlo rumen, ima naše telo dovolj tekočine in je zadovoljno. Če je urin zelo rumen, pomeni, da je v njem skoncentriranih preveč odpadnih snovi. Ko je telo dovolj hidrirano, odpadne snovi sproti odhajajo iz njega; ko premalo pijemo, pa zastajajo v telesu. Uživanje zadostne količine vode pomaga tudi pri rednem izločanju blata, saj ga zmehča, kar mu olajša prehod skozi črevo.
Boleči sklepi
Vam telovadba, skoki ali morda celo hoja povzročajo bolečine v sklepih? Tudi to je eno od znamenj, da telo trpi zaradi pomanjkanja vode, saj naši hrustančni in hrbtni diski vsebujejo kar 80 odstotkov vode.
Glavobol
Telo ves čas odvaja vodo, z njo pa odteka tudi velika količina osnovnih soli, kot sta kalij in natrij. Izguba pomembnih soli v telesu spremeni kemično sestavo krvi. Naši možgani so močno občutljivi na vse spremembe, ki se dogajajo v telesu, ta občutljivost pa ima tudi posledico, da nas začne boleti glava. Z večjo izgubo vode se glavobol le še okrepi, saj v možgane priteka oslabljena kri z veliko manj kisika.
Pogosti napadi lakote
Veliko ljudi žejo zamenjuje z lakoto. Dehidracija zmede naše možgane, zato ti telesu pošiljajo signale, da smo lačni, namesto žejni. Poleg tega dehidracija vpliva na upočasnitev metabolizma, kar lahko vpliva na povečanje telesne teže. Prav tako je zadostno pitje tekočine priporočljivo pri načrtovani izgubi telesne teže, saj nam daje občutek sitosti.
