Pljučni rak je v svetovnem merilu najbolj pogosto rakavo obolenje, lani so ga diagnosticirali kar 2,1 milijona ljudem. Specialistka radioterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana doc. dr., dr. med. Martina Vrankar je izpostavila, da gre za tip raka, ki vzame največ življenj: vsako leto namreč na svetu umre več kot 1,7 milijona ljudi.
V Sloveniji se sicer rak pljuč pri moških uvršča na četrto mesto pogostosti rakavih obolenj, pri ženskah pa je na četrtem mestu. Vsako leto ga diagnosticirajo kar 1.500 Slovencem.
Mit ni mit: glavni dejavnik tveganja še vedno kajenje
Zanimivo je, da število novih primerov raka pljuč na letni ravni pri moških upada, medtem ko pri ženskah še vedno narašča. Ženske so namreč pri nas množično začele kaditi kasneje kot moški, pojasnjujejo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov. To se po 20 do 30 letih, kolikor je v povprečju potrebno, da pride do pojava pljučnega raka, odraža na številu novih primerov bolezni.
Pri kadilcih je tveganje za smrt zaradi raka kar 15- do 30-krat večja kot pri nekadilcih, so izpostavili strokovnjaki. Nikotin sicer sam po sebi ne povzroča razvoja te bolezni, nevarnih je 7.000 drugih substanc v cigaretnih izdelkih. Drugi dejavniki tveganja, ki lahko vodijo do te diagnoze pa so izpostavljenost radioaktivnemu plinu radonu, azbestu itd., onesnaženemu zraku in rentgenskim žarkom. Tudi dednih dejavnikov ne gre zanemariti.
Zakaj "tihi ubijalec"?
Raku pljuč v medicinski stroki in širše pravijo tudi "tihi ubijalec". Razlog? Večino primerov namreč odkrijejo v že razviti fazi, saj se bolezenski znaki pojavijo šele takrat, ko se je bolezen že razširila na druge dele telesa. ''Zgodnje odkrivanje znakov bolezni je ključno, saj omogoča boljše preživetje,'' je opozorila specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana mag., dr. med. Mojca Unk.
Znaki za alarm pa so dolgotrajni simptomi: kašelj, ki ne mine, težje dihanje, nepojasnjena bolečina v prsih, pljučnica, ki vztraja kljub zdravljenju z antibiotiki, hripavost, krvav izbljuvek, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost in splošno slabo počutje. Težave so nespecifične, lahko se pojavijo tudi ob drugih boleznih, v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije zato izpostavljajo pomembnost takojšnjega obiska zdravnika, ki bo pacientu svetoval in ga napotil na ustrezne preiskave.
Nove metode zdravljenja prinesle več upanja
Zdravljenje pljučnega raka poteka z operativnimi posegi, obsevanjem ali s sistemsko terapijo, ki vključuje kemoterapijo, tarčna zdravila in imunoterapijo. Kot izpostavljajo pa je zdravljenje bolezni, ki je že napredovala, kompleksno. V zadnjih desetletij pa so izsledki novih raziskav na področju pljučnega raka obrodili sadove. Nove metode zdravljenja in nova zdravila pacientom prinašajo več upanja.
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje že od leta 1991; združuje 3.500 bolnikov, njihove svojce in zdravstvene delavce iz celotne Slovenije.
''Pri zdravljenju raka sta bili dve prelomnici, in sicer odkritje tarčnih zdravil, ki omogočajo daljše preživetje pri bolnikih z metastatskim rakom; drugi mejnik je imunoterapija, ki pomaga organizmu, da se sam bori proti rakastim celicam, ne samo v metastatskem obdobju bolezni, temveč tudi v zgodnejših fazah, kar kaže, da je rak napaka v imunskem sistemu,'' je povedala dr. Unkova.
Stigma: neozdravljiva bolezen
Bolezen lahko doleti kogarkoli, so povedali strokovnjaki in izpostavili, da se bolniki še vedno soočajo s stigmo, da gre za neozdravljivo bolezen, kar jih vodi v prikrivanje stanja. Ob tem je predstavnica Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije Melita Pirc, izpostavila: ''Želimo si, da rak ne bi bil tabu, da se bolniki ne bi umikali iz družbe ter predvsem več psihološke in fizioterapevtske pomoči; bolj celostno zdravljenje bi pripomoglo k boljši statistiki preživetja''.
Svetovna prvakinja in ambasadorka kampanje zaradi raka izgubila oba starša
V Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije želijo prispevati k zgodnejšemu odkrivanju bolezni in večji možnosti preživetja, z opozarjanjem na dejavnike tveganja pa zmanjšati število obolelih. Letošnjo kampanjo spremlja slogan "Življenje s polnimi pljuči". V vlogi ambasadorke se je znašla Alenka Artnik, svetovna prvakinja v potapljanju na vdih. Športnica je zaradi raka izgubila oba starša: ''Srečanje z boleznijo mi je dalo vedeti, da življenje ni samoumevno, zato ga dosti bolj cenim. Akciji sem se priključila zato, ker sem prepričana, da je o raku potrebno govoriti; v stiski je nujno, da imaš ob sebi nekoga, s katerim se lahko pogovoriš.''
