Čeprav se v Sloveniji delež smrti zaradi bolezni srca in ožilja pri obeh spolih že od začetka devetdesetih let zmanjšuje, so te še vedno vzrok smrti v 38 odstotkih celotne umrljivosti prebivalstva. Skrb vzbujajoča je predvsem prezgodnja umrljivost, pogosto že ob 40. letu starosti.
Skrb vzbujajoči izsledki raziskave
Skrb vzbujajo podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Brez zdravljenja se možnost možganske kapi poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Od sladkarij do sedenja
Tudi otroci in mladostniki vse bolj prevzemajo navade nezdravega življenjskega sloga, kot so uživanje nezdrave hrane in čezmerno hranjenje, pitje sladkih in gaziranih pijač ter pomanjkljiva telesna dejavnost. Vse to pripomore k razvoju dejavnikov tveganja, med katerimi so čezmerna telesna masa, zvišan krvni sladkor in zvišan krvni tlak, kar žal tudi pri otrocih in mladostnikih vodi v razvoj bolezni, kot je sladkorna bolezen.
Obstajata dve obliki hipertenzije
Tako imenovano sekundarno hipertenzijo povzročijo okvare organov, na primer ledvic, ledvičnih arterij ali žlez z notranjim izločanjem (zaradi tumorjev). Krvni tlak se v takšnih primerih poveča predvsem pri mlajših ljudeh. Pa tudi primarna ali esencialna hipertenzija, ki se po navadi v večji meri začne pojavljati okrog 40. leta, se lahko pojavi že prej. Pri ženskah jo pogosteje opazijo ob prehodu v menopavzo, sicer pa naj opozorimo, da je včasih visok krvni tlak le eden od simptomov, ki pokaže na drugo bolezen.
