Invalid Jure Jurečič že od leta 2002 živi v stanovanju v Zdravstvenem domu Straža. Na ta način je takrat njegov bivanjski problem rešila še velika novomeška občina. Odkar je Straža samostojna občina, se nesoglasja med Jurečičem in tamkajšnjo občino kar vrstijo. Jasno je, da bi jih rešilo edino drugo stanovanje, primerno za invalida, a to vendarle ni tako enostavno. Občina naj bi mu ponudila že najmanj štiri, a za Jurečiča nobeno od njih ni bilo sprejemljivo. Trdi, da so bila neprimerna za invalida, kakršen je on.

Zadnja cvetka v tem sporu je odškodninska tožba Jurečiča, ki pa ne toži občine Straža (občina je samo stranski intervenient), ampak kar državo, in to za 1,27 milijona evrov. Ta denar naj bi odtehtal strah, onemogočenje 24-urne uporabe dvigala (ko so ambulante v zdravstvenem domu zaprte, je dvigalo izključeno in mora hoditi po stopnicah), bolečine, diskriminacijo, neenake možnosti, zmanjšanje aktivnosti, kršitev osebnostnih pravic.

V tem primeru Stražanu pri pravnih zadevah pomaga Ludvik Poljanec, Štajerec, ki pravi, da sicer ni pravnik, a je dobro naštudiral zakonodajo in je tudi pooblaščenec na evropskem sodišču. "Zastopam ljudi, ki finančno ne zmorejo odvetniških zadev, ne zaupajo odvetnikom, zato tudi brezplačna pravna pomoč ne pride v poštev," je pojasnil in na vprašanje, zakaj Jurečič toži državo in ne občine, odgovoril:

"Ker je občina del državne institucije, in če gre za državno institucijo, moraš tožiti državo in ne občino. Tu je država odpovedala, po ustavi je dolžna skrbeti za starejše invalidne osebe, občina je samo izvršilni organ."

Več o zapletih med Jurečičem in straško občino, pa tudi o tem, kaj se je dogajalo na sodišču, ki sodbe še ni izdalo, v četrtkovi izdaji Dolenjskega lista.