A hiter pogled po predalih, kotih spalnice ali dejavnosti, ki jih opravljamo tam, pokaže, da se v hramu spanja sčasoma ugnezdi marsikaj, kar tja ne sodi. Ne gre le za reči, ki jih med spanjem ne potrebujemo – gre tudi za moteče predmete in navade. Vse to raje odstranimo.
Hrana
Zajtrk v postelji se sliši imenitno, a raje še enkrat premislimo. Še posebej če želimo v svoji spalnici zares in predvsem – dobro spati. Kadar se v gubah na rjuhi, pod vzglavnikom in v drugih skritih kotičkih postelje valjajo drobtine ter ostanki hrane, postane postelja prej last mikrobakterij in pršic kot pa zibelka našega spanca. Če v postelji jemo pogosto, začnejo naši možgani ta prostor doživljati kot središče takšnih dejavnosti, zato zvečer ne znajo več preklopiti na spanje. Dober spanec pa se začne prav z umirjanjem možganov.
Nemir
Premetavanju po postelji, ko spanec noče in noče priti, se raje izognimo. Vztrajanje v postelji, tudi ko ne moremo zaspati, je zgrešeno, saj le krepi stres. Raje vstanimo in v dnevni sobi berimo, v spalnico pa se odpravimo šele, ko bomo začutili utrujenost in zaspanost. Ljudi, ki jih daje nespečnost, lahko sčasoma postane strah neskončno dolgega bedenja v postelji. V takih primerih se spanec od nas samo še oddaljuje.
Domače živali
Naj se komu zdi še tako zabavno in prijetno, da mu v postelji dela družbo štirinožni ljubljenček – to ni prav. Živali imajo drugačen ritem spanja, v spanju pa se tudi ves čas premikajo, zato lahko zelo motijo naš spanec. Ker so čez dan večinoma zunaj, so umazane in polne mikrobakterij, ki jih prinašajo s seboj na posteljo. Če kljub temu želimo, da domači ljubljenček spi v spalnici, mu raje pripravimo ležišče v kotu.
Mobilni telefon
Ameriška raziskava je pokazala, da ima 95 odstotkov Američanov tik pred spanjem v rokah – telefon. Toda brskanje po mobilniku tik pred spanjem ne sprošča, temveč nas le vznemiri.
Če imamo težave s spanjem, je prvo pravilo, da pustimo telefone in tablice zunaj spalnice, vsa opravila na njih pa opravimo vsaj eno uro pred spanjem.
Modrikasta luč na zaslončku spominja na dnevno svetlobo, zato vzbuja telesu napačen vtis, da je še dan. To vpliva na zmanjšano izločanje melatonina, ki nam sicer ob koncu dneva daje občutek utrujenosti ter nasploh uravnava ritem dnevnega in nočnega dogajanja v telesu.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Rastline
Morda je nekaj zelenja v sobi res videti lepo in dekorativno, a v spalnici se rastlinam raje odpovejmo. Njihov vpliv na ozračje je ponoči slab. Podnevi zrak v prostoru v procesu fotosinteze izboljšujejo, saj s pomočjo svetlobe ogljikov dioksid pretvarjajo v kisik. Ko pa se v temi ta proces prekine, tudi rastline porabljajo kisik, enako kot ljudje.
Če se zelenju v spalnici nikakor ne želimo odpovedati, izberimo alojo vero, vrvnico (sansevieria), samolist (spatifil) ali bršljan. Ti tudi ponoči izvajajo proces fotosinteze, vlažijo zrak ali filtrirajo škodljive delčke v zraku.
Delovna miza
Že na prvi pogled je delovna miza v spalnici hudo protislovna. V takem okolju se je seveda zelo težko umiriti in zaspati. Pogled na delovno mizo nas nenehno opozarja na neopravljeno delo. Tudi pisanje še čisto zadnjih elektronskih sporočil v postelji spreminja spalnico v delovni kotiček. Zato naj bo domača pisarna kje drugje. Podobno kot za hrano velja tudi za delo – postelja, v kateri delamo, v možganih vzbuja napačen vtis delovnega prostora.
Vročina
Idealna temperatura v prostoru za spanje je 15–19 stopinj.
Pregret spalni prostor zelo vpliva na delovanje naših možganov. Raziskava, ki jo je opravila bostonska Harvard Chan School, kaže, da spanje pri temperaturah, višjih od 20 stopinj, naslednji dan znižuje miselne sposobnosti ter hitrost jutranjih reakcij. Najbolje je spati v spalnici, kjer ima zrak 15–19 stopinj, saj tako telo zlahka ohranja svojo normalno telesno temperaturo 36 stopinj in nas niti ne zebe niti se ne znojimo.
Televizija
Mnogi zatrjujejo, da najbolje zaspijo med gledanjem televizije. A strokovnjaki zatrjujejo, da ob migotavi sliki z zaslona utonemo v zelo nemirno spanje. Modrikasta svetloba z zaslona vpliva na raven melatonina, ki ga je zaradi svetlobe manj, kot je potrebno za dober spanec.
Nered
Če se moramo na poti v posteljo izogniti prenatrpanemu stojalu za obleke, stopiti čez nekaj odvrženih kosov oblačil ter kup revij in knjig – hm, to vsekakor ni dobra popotnica v sproščujoč in miren spanec. Nered v spalnici nas vznemirja in nam onemogoča, da bi se pred spanjem sprostili. V spalnici shranjujmo le tisto, kar tam potrebujemo, preostalo raje odložimo v drugih prostorih. Tudi ko nam kakšen dan ne uspe pospraviti navlake, jo pred spanjem raje preprosto odnesimo iz spalnice.
Prepir
V prostoru, ki je namenjen počitku, nima prepir kaj iskati. Če postane spalnica prostor za soočanje mnenj in celo konflikte, bo kmalu tudi takrat, ko se ne prepiramo, težko zaspati. Spalnica nam bo vzbujala negativne asociacije. Ko moramo zgladiti nesoglasje s partnerjem, je to bolje narediti pred odhodom v posteljo in v drugi sobi, ne v spalnici. Spalnica naj bo raje prostor soglasja, dokončne sprave in sladkega spanja.
