Zamija je del družine kačnikovk (araceae), njene najgloblje korenine segajo v tropsko Afriko, najbolj doma pa je v Tanzaniji in na Zanzibarju. Brez večjih težav je postala sobna rastlina vseh kontinentov, saj je zelo prilagodljiva.
Zamija zraste od 40 do 70 cm, vendar je njena rast počasna.
Čeprav ima rada svetlobo, je ne potrebuje preveč, znašla pa se bo tudi v temnejšem kotu. Boji se edino mraza, zato temperatura v prostoru, ki ga krasi, ne sme pasti pod 15 stopinj. Poleti pa je – vajene tropov svoje domovine – ne moti niti 30 stopinj. To pomeni, da jo lahko spomladi prestavimo na prosto.
Zamija raste počasi, cvete redko, če že, so to drobna, komaj opazna socvetja. Odlikuje jo predvsem izrazito navpična rast z veliko stranskimi poganjki. Stebla so trda, listi pa rahlo voskasti.
Umetnica preživetja
Je mladenka, saj skorajda nima prave preteklosti. Šele od leta 1996, ko so jo po naključju odkrili dovolj ambiciozni nizozemski vrtnarji, ki so se poigrali z možnostjo umestitve v zaprte prostore, jo poznamo kot sobno rastlino. Ker nima zgodovine, nima niti nobenih tradicionalnih pomenov, a navdihuje že s tem, da je takšna, kakršna je: prilagodljiva in trdoživa. Zamijo imamo za umetnico preživetja, saj je dovolj močna, da se zmore in zna prebiti tudi skozi najneugodnejše okoliščine.
Zalivamo jo zmerno
Zalivanje je odvisno od njene lege: če je na svetlem, potrebuje nekoliko več vode, zato jo poleti zalivamo vsakih 7–10 dni, pozimi pa le občasno, na 25–30 dni. Če k temu dodamo še, da je edina resna bolezen, ki jo lahko doleti, povezana s pretiranim zalivanjem, je več kot očitno, da je to ena manj zahtevnih sobnih rastlin.
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Zalivajmo jo torej zmerno, saj zaradi preveč vlažne zemlje trpijo predvsem korenine, ki zgnijejo. Zamijin sloves pa kljub skromni pozornosti, ki jo terja zase, ni od muh, saj pravijo, da v hišo, kjer ji odmerijo kanec prostora, prinaša srečo in bogastvo.
Glede na njene lastnosti se ni težko odločiti, da bomo svoj dom okrasili z zamijo. Pri nakupu pa bodimo izbirčni in si jo najprej dobro oglejmo. Zamija ima običajno več poganjkov, kot samostojna veja pa šteje vsak poganjek, ki dosega polovico višine najvišjega.
Število poganjkov je pomembno zato, ker nam pomaga oceniti, ali je posoda, v kateri je rastlina, dovolj velika. Podzemni gomolji so namreč tako močni, da lahko deformirajo posodo, v kateri raste, ali pa ta celo poči. Pred nakupom pa si dobro oglejmo tudi posamične liste. Če je kakšen rumen, to pomeni, da rastlina ni bila dobro skladiščena in morda preveč zalivana. Črne lise pa so za zamijo povsem običajne in so del njene lepote.
Naj vam polepša zimo
Ko je naša zamija izbrana in postavljena na svoje novo mesto v našem domu, nas njena navzočnost ne bo obremenjevala. S svojim svežim zelenjem nam bo zagotovo znatno polepšala zimo. Liste občasno popršimo z mlačno vodo – po želji jih lahko zredčimo tako, da jih odrežemo, če pa želimo bolj košato rastlino, jo le premaknimo nekoliko bolj na svetlo. Nikoli pa naj žarki nanjo ne sijejo neposredno.
Zamija ima izrazito vertikalno linijo rasti, kar jo dela zelo opazno. Prostor osveži in se dobro ujame tako z moderno opremljenim interierjem kot s pohištvom v klasičnem slogu. Ker ne zahteva veliko nege, je primerna tudi za pisarne in javne prostore. Kako se vključi v okolje, je zelo odvisno tudi od izbire okrasnega lonca.
