Statistični podatki kažejo, da je bila skoraj vsaka ženska na območju Evropske unije vsaj enkrat v življenju žrtev nasilja, fizičnega ali spolnega. To je za 21. stoletje povsem nesprejemljivo.
Poslanci Evropskega parlamenta so konec minulega leta na zasedanju v Strasbourgu naredili pomemben korak k prizadevanjem, da bi Evropa postala prva celina na svetu, ki bi izkoreninila nasilje nad ženskami. Z veliko večino glasov so sprejeli zakon o preprečevanju nasilja nad ženskami, ob tem pa poudarili, da je nujno uvesti tudi ustrezne ukrepe za pomoč žrtvam.
Le pet odstotkov žrtev poišče pomoč pri institucijah
Vsako nasilje nad ženskami je huda kršitev temeljnih človekovih pravic, pri čemer žal tudi Slovenija ni izjema. Po podatkih slovenske nacionalne raziskave je kar 56,6 odstotka Slovenk, starejših od 15 let, doživelo eno od oblik nasilja.
Statistika nasilja v družini je prav tako skrb zbujajoča – prisotno je že v vsaki peti družini. Posilstvo pa je doživela vsaka sedma ženska. Kljub temu le pet odstotkov žensk, ki so žrtve nasilja, poišče pomoč pri institucijah.
Ti podatki jasno kažejo, da je nasilje nad ženskami tudi v Sloveniji velik družbeni problem, zato so ukrepi nujni. Ko se ženske trudijo preživeti v nasilnem odnosu in poskrbeti za svojo varnost, jim zmanjka moči za vlaganje v druga področja svojega življenja.
Nasilje nad ženskami ima tudi finančne posledice. Je veliko finančno breme za državo, saj prinaša dodatne stroške zdravljenja, odsotnosti z dela in ukrepov za preprečevanje nadaljnjega nasilja. Prav tako negativno vpliva na otroke, ki so priča nasilju v družini. To pri njih pogosto povzroča psihološke in vedenjske motnje.
Nova pravila za boj proti nasilju
Nova pravila, namenjena boju proti nasilju na podlagi spola in zaščiti žrtev, prinašajo številne novosti. Poslanci in poslanke Evropskega parlamenta so s 522 glasovi za, 27 proti in 72 vzdržanimi glasovi sprejeli prvo direktivo Evropske unije za boj proti nasilju nad ženskami in v družini.
Direktiva poziva k:
• strožji zakonodaji proti spletnemu nasilju,
• učinkovitejši pomoči žrtvam,
• ukrepom za preprečevanje posilstev.
Nova zakonodaja vključuje daljši seznam oteževalnih okoliščin, zaradi katerih bodo kazni strožje. Sem sodijo kazniva dejanja proti javnim osebnostim, novinarjem, zagovornikom človekovih pravic ter nasilje motivirano z razlogi, kot so spol, spolna usmerjenost, rasa, vera, socialni izvor ali politično prepričanje.
Evropski parlament je zahteval tudi, da komisija vsakih pet let poroča o potrebi po posodobitvi pravil.
Pomembno je, da sta zdravje in dobro počutje žrtev vedno na prvem mestu. To vključuje dostop do varnih nastanitev, zdravstvene oskrbe ter storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. Organi držav članic bodo izboljšali prijavljanje primerov, zbiranje dokazov in ozaveščanje javnosti o tem, da je spolni odnos brez privolitve kaznivo dejanje.
Poročevalka odbora za pravice žensk in enakost spolov Frances Fitzgeral z Irske ob tem pravi: »Parlament je naredil prve korake, da bi Evropa postala prva celina na svetu, ki bo končala nasilje nad ženskami. To je daljnosežen zakonodajni akt, ki bo preprečil nasilje nad ženskami, zaščitil žrtve in preganjal storilce ter tako zagotovil celosten pristop k boju proti tem grozljivim kaznivim dejanjem. Enakosti ni mogoče doseči brez izkoreninjenja nasilja nad ženskami, zagotoviti moramo, da tisti, ki zagrešijo takšna kazniva dejanja, ne bodo ostali nekaznovani.«
Poročevalka odbora za temeljne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evin Incir, pa je povedala: »Ta prelomna direktiva uteleša našo neomajno zavezanost h krepitvi pravic žensk in reševanju življenj. Ko korakamo naprej, se spomnimo tega trenutka kot prvega zgodovinskega koraka pri krepitvi pravic žensk in osvetljevanju poti v prihodnost, v kateri lahko vsaka ženska živi brez strahu in zatiranja. To je zmaga za pravičnost in enakost po vsej Evropski uniji.«
