Starostna meja za uporabo in odpiranje novih profilov na družbenih omrežjih je v Evropski uniji postavljena na 13 let. A seveda velja to samo v teoriji, v praksi pa je popolnoma drugače, saj otrokom vendarle ni težko, da vpišejo lažno letnico rojstva in tako pridobijo neomejen dostop do družbenih omrežij. Ker pa zadnja leta vse več raziskav in študij kaže na to, da družbena omrežja nimajo pozitivnega vpliva na razvoj otrok, so v nekaterih (predvsem skandinavskih) državah začeli pospešeno razmišljati o tem, da bi starostno mejo prestavili za vsaj 2 leti višje in da bi dejansko onemogočili "goljufanje" z letnicami rojstva.
Tako je že lani danska premierka Mette Frederiksen pozvala Evropsko unijo, naj dvigne starostno mejo na 15 let. S tem se strinja tudi njen norveški kolega, premier Jonas Gahr Støre, ki pravi, da bo to težka misija, saj na Norveškem že več kot polovica devetletnikov, 58 odstotkov 10-letnikov in kar 72 odstotkov 11-letnikov že uporablja družbena omrežja, čeprav so uradno še premladi in so pravzaprav v prekršku.
Støre pravi, da industrija zlorablja platforme družbenih medijev in skuša uporabnike (predvsem mlade) narediti enoumne in vodljive. "To pošilja precej močan signal," je v sredo dejal premier za norveški časnik VG. "Otroke je treba zaščititi pred škodljivimi vsebinami na družbenih medijih. To so veliki tehnološki velikani, ki se spopadajo z majhnimi otroškimi možgani. Vemo, da je to težka bitka, saj so to močne korporacije, zato mora politika tukaj pomagati.”
Čeprav je dejal, da razume, da lahko socialni mediji osamljenim otrokom ponudijo občutek skupnosti in pripadnosti, to ne sme biti nekaj, v kar te prisilijo računalniški algoritmi. "Ravno nasprotno, to lahko povzroči, da otroci postanejo enoumni, pomirjeni in zasvojeni, ker se na zaslonu vse dogaja tako hitro," je dodal.
Norveška vlada se je tako zavezala, da bo uvedla več zaščitnih ukrepov, ki bi otrokom preprečila, da bi se lahko enostavno izognili starostnim omejitvam. Posodobili bodo tudi zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bo prepovedal obdelavo podatkov za mlajše od 15 let, ker ti ne morejo dati soglasja. Nadalje razmišljajo o sistemski rešitvi, s katero bi onemogočili otrokom, da navedejo lažne podatke - ena izmed takšnih možnosti je možnost uporaba sistema BankID.
Norveška ministrica za otroke in družine Kjersti Toppe je v Stavangerju na srečanju s starši, ki se zavzemajo za strožjo spletno zakonodajo za otroke, dejala, da je ukrep namenjen tudi pomoči staršem. "Gre tudi za to, da staršem damo vedeti, da ni kaj narobe, če ostro rečejo ne. Vemo, da veliko ljudi resnično želi družbena omrežja prepovedati svojim otrokom, vendar nimajo občutka, da bi lahko."
