Morski koprc je pogosta rastlina na slovenski obali, še bolj pa v hrvaški Istri. Nekateri ga poznajo pod imenom motar ali petrovac. Našli ga bomo predvsem v skalnatih obalah, kjer raste v družbi slanuš, rastlin, ki so sposobne rasti na slanih tleh, saj so na sol prilagojene s posebnimi celičnimi sistemi.
Po okusu spominja na komarček
Morski koprc prepoznamo predvsem po kobulastih socvetjih, ki spominjajo na pravi koprc, le da so bolj mesnata in modrikasto zelena. Ko ga utrgamo, prijetno zadiši, njegov vonj pa spominja na komarček, janež, kumino, celo na peteršilj ali korenje. Običajno ga uporabljamo kot začimbo in dodajamo predvsem morskim jedem v manjših količinah. Iz njega lahko pripravimo tudi samostojne jedi. Če ga boste dodali kuhanemu krompirju, ga lahko zamenjate z blitvo. Morski koprc pa ni edina slanuša, ki jo najdemo pri nas, saj mednje spada tudi osočnik. Naj dodamo, da je uvrščen na rdeči seznam ogroženih vrst, zato z nabiranjem ne pretiravajte, čeprav spada med najpogostejše slanuše v Sloveniji.
Uporaba v kulinariki
Kot smo omenili, je nepogrešljiv v kulinariki, predvsem pri morskih jedeh, kot so ribe, školjke, raki, hobotnice in podobno. Dodamo ga lahko tudi zelenjavi na žaru ali kar tako. Dodajte ga bučkam, paradižniku, kumaram ali h kateri drugi poletni zelenjavi. Več kot odličen bo tudi v osvežilnih poletnih solatah ali omakah. Če ga boste dodajali zelenjavi, uporabite drobno narezanega; če pa ga boste pripravili kot samostojno jed, imamo za vas preprost, a odličen recept. Najprej ga skuhajte v nekaj vode, nato pa začinite zgolj z limono in česnom. Presenečeni boste. Koprc lahko tudi fermentirate v slanici. Pri tem se priporoča dodatek kulture starter, sicer se lahko fermentacija izjalovi. Obstaja še ena možnost, in sicer da ga shranite z vlaganjem v kis. Pri tem dodajte žličko sladkorja. Tako bo ohranil več hrustljavosti in lepšo barvo.
