Svet se je 5. avgusta leta 1962 prebudil v novo resničnost: filmska zvezdnica Marilyn Monroe je umrla v 37. letu starosti. Njeno življenje – in smrt – je navdahnilo številne knjige, filme, televizijske oddaje. Kaj pa je razkrila njena obdukcija?
Dve plati
Zgodba ima dve plati. Zaključek uradnega poročila iz leta 1962 se glasi, da je zvezdnica najverjetneje umrla zaradi samomora. Ponovni pregled dvajset let pozneje se je s to oceno strinjal, je pa dopustil možnost, da je za Marilyn morda bil usoden prekomeren odmerek. Ves ta čas pa ob uradni »živi« tudi druga, temnejša različica. Čez leta so se oglašali ljudje, ki so izpodbijali dognanja uradne obdukcije. S prsti so kazali na neskladja in pomanjkljivosti. Skratka, v ospredju naj bi bilo nekaj zločestega.
Težavno življenje
Do avgusta 1962 je Marilyn Monroe izkusila tako vzpone kot padce. Bila je priljubljena igralka in seks simbol, a očitno je bilo, da ima svoje težave. Otroštvo je preživela v rejniških domovih, razpadli so ji trije zakoni z Jamesom Doughertyjem, Joejem DiMaggiem ter Arthurjem Millerjem. Izpod žarometov je zbežala v objem drog in alkohola.
Da ima težave, je postalo jasno med snemanjem njenega zadnjega filma Something's Got to Give. Zamujala je na snemanje, pozabljala je besedilo, bila je depresivna in pod vplivom različnih substanc. Zaradi »spektakularne odsotnosti z dela« so jo celo odpustili, a ji je uspelo pregovoriti producente filma.
Vseeno pa nihče ni pričakoval tega, kar je sledilo.
Spalne tablete
4. avgusta leta 1962 je njenega psihiatra Ralpha Greensona poklicala njena služkinja Eunice Murray, saj se ni odzivala na njeno trkanje. Greenson je razbil okno in jo našel mrtvo. Igralka je bila zamotana v rjuhe, v roki je držala telefon.
The New York Times je 5. avgusta tistega leta poročal, da je ob postelji, na kateri je bilo njeno truplo, ležala prazna steklenička spalnih tablet. Samo na njeni nočni omarici naj bi bilo še 14 tovrstnih embalaž. Marilyn naj bi predpisali spalnih tablet za tri dni; v steklenički naj bi bilo od 40 do 50 tablet.
Dr. Thomas T. Noguchi, ki je opravil obdukcijo, je v poročilu, izdanem 12 dni po njeni smrti, zapisal, da je umrla zaradi prekomernega odmerka, torej akutne zastrupitve z barbiturati. Dr. Theodore Curphey je pritrdil njegovim ugotovitvam in dodal, da je najverjetneje šlo za samomor.
Obdukcija je pokazala, da je v telesu imela visoke ravni nembutala in kloralhidrata. Tako visoke, da je barbiturate verjetno použila na dušek ali v minuti.
Psihološka obdukcija, za katero je zaprosil Curphey, je nadalje razkrila, da je Marilyn verjetno imela samomorilska nagnjenja in da si je že poskusila vzeti življenje.
Obdukcija pa vseh ni prepričala.
Umor, ne samomor
Desetletja po dejanju sta se izpostavila človeka, ki sta sodelovala pri obdukciji, češ da njena smrt ni bila samomor. Zvezdnica naj bi bila umorjena zaradi romantičnih povezav z ameriškim predsednikom Johnom F. Kennedyjem in njegovim bratom Robertom. Prvi, namestnik losangeleškega okrožnega državnega tožilca John Miner, je izpostavil, da je izginila vsebina zvezdničinega želodca in da ni dokazov, da je zaužite tablete sploh prebavila.
Vsebino želodca naj bi zavrgli pomotoma, a se je Minerju vseeno zdelo čudno, da v njem niso odkrili sledov rumenih madežev, ki naj bi ostali po zaužitju nembutala. Noguchi prav tako ni odkril nobenih sledi igle, ki bi kazale na to, da je zdravilo dobila intravensko. Za Minerja je to pomenilo le eno: umor. S kloralhidrati naj bi jo spravili v nezavest, nato pa ji v vodi raztopljenih 30 ali več tablet nembutala vbrizgali skozi rektum.
Miner naj bi nadalje prisluhnil kasetam, ki naj bi jih posnela Marilyn. Poslušati naj bi mu jih dal njen psihiater Greenson, ki pa naj bi jih pozneje uničil. Na podlagi teh je Miner ocenil, da se ni nameravala ubiti.
Drugi, ki ga obdukcija ni prepričala, je bil nekdanji pomočnik mrliškega oglednika Lionel Grandison. Ta je trdil, da je bil prisiljen podpisati njen mrliški list in da je bila umorjena – imela naj bi celo dnevnik, v katerem se je razpisala o atentatu na kubanskega voditelja Fidela Castra.
Obdukcija Marilyn Monroe, tako kot njeno življenje, na koncu za marsikoga ostaja vir fascinacije
(Ne)kredibilnost
Ne eden ne drugi nista bila pretirano kredibilni priči. Grandisona so pozneje odpustili, ker je s trupla ukradel kreditno kartico, Minerju pa so očitali, da si je kasete izmislil zaradi denarja. Noguchi je pozneje zanikal tudi, da bi barbiturati v želodcu sploh pustili rumene sledi.
V poročilu iz leta 1982, ki je pritrdilo prvotnemu iz leta 1962, piše tudi, da bi umor terjal obsežno zaroto, o kateri pa niso odkrili dokazov.
