Eno leto velja, da paradižnik povzroča raka, nato se stvari zasukajo in pojavi se teorija, kako brez paradižnika ni zdravja. Po katerih napotkih se torej ravnati? Komu zaupati? Ena možnost je, da posnemate strokovnjake za zdravo prehrano.
Riževi vaflji
Konec 80. in v 90. letih prejšnjega stoletja so riževi vaflji veljali za najboljšo dietno hrano brez maščob. Vendar naj vas to ne pretenta! Riževi vaflji lahko dosežejo glikemični indeks tudi 91 (čista glukoza ima GI 100), kar pomeni, da gre za ogljikove hidrate, ki dvignejo krvni sladkor nenadzorovano v višave. To je slabo, če želite shujšati, in tudi za splošno zdravje.
Nemastni solatni prelivi
Nemastni solatni prelivi so odličen primer, kako lahko dobro stvar pokvariš. Običajen solatni preliv je kombinacija kisa (uravnava raven sladkorja v krvi) in rastlinskega olja (vsebuje esencialne maščobne kisline in antioksidante). Zaradi strahu pred maščobami pa so prehranska podjetja to idealno razmerje pokvarila tako, da so ustvarila nemastne solatne prelive, ki temeljijo na sladkorju in fruktozi, visokem deležu koruznega sirupa ter emulzijskih sestavinah, zaradi katerih je nenaraven preliv videti naraven.
Majin nasvet: Solata potrebuje določeno količino maščobe v prelivu, saj se drugače nekatere koristne snovi v zelenjavi (denimo likopen, ki zmanjšuje tvegaje za raka) ne bodo absorbirale v telo. Če že kupujete vnaprej pripravljene prelive (dresinge), je bolje izbrati takšne, ki temeljijo na olivnem olju, lahko pa solati dodate avokado ali oreščke, ki vsebujejo zdrave maščobne kisline.
Sejtan
Sejtan ali pšenično meso je priljubljen nadomestek mesa v vegetarijanski prehrani. V nasprotju z mnogimi drugimi nadomestki ni derivat iz soje, ampak narejen izključno iz pšeničnega glutena oziroma z izpiranjem iz pšenične moke. Pšenični gluten je lahko zelo alergen protein, zato morate biti tisti, ki imate znake intolerance na gluten in sistemske kandidoze, zelo previdni pri uživanju sejtana, kot tudi če imate krvno skupino A, saj reagirate na lektin, ki je v vseh pšeničnih izdelkih. Reakcije so lahko težave s črevesjem, kožo in oslabljen imunski sistem. Priporoča se največ od 150 do 200 g sejtana na osebo, največ trikrat na teden.
Meso morskega psa
Ribe so na splošno znane kot zdrava hrana (zaradi koristnih maščobnih kislin omega-3), obstajajo pa tudi izjeme. Morski pes je sicer bogat z omenjenimi maščobami, vsebuje pa tudi trikrat tolikšno količino živega srebra (podobno tudi riba velika graditeljica) in je zato odsvetovan.
Majin nasvet: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da meso roparic in drugih dolgo živečih rib (tun, mečarica ipd.) uživate s premislekom. Nosečnicam in otrokom priporočajo samo 80 gramov, drugim pa do 160 gramov na teden. Za vsakotedensko prehranjevanje izbirajte med raznovrstnimi manjšimi ribami, zlasti takimi, ki ne živijo dolgo. To so med drugim tudi sardele, skuše in postrvi.
Rafinirani žitni izdelki
Na žalost se to nanaša na večino ogljikovohidratnih izdelkov na policah trgovin. Živila, kot so kruh, kosmiči in testenine, so rafinirani z namenom izboljšanja teksture, arome, okusa, barve ter podaljšanja obstojnosti živila. Pri procesu rafiniranja (obdelava žitnih semen) odstranijo otrobe in kalčke, posledično se izgubi do 80 odstotkov vitaminov, mineralov, vlaknin, fenolnih spojin ter se tako zelo zmanjša prehranska vrednost žitnih izdelkov.
Majin nasvet: Najbolje je jesti nepredelana, polnozrnata in polnovredna živila.
Sladke pijače
Prazne kalorije v tovrstnih pijačah prispevajo k dodatnim kilogramom okoli vašega pasu, ne da bi vas nasitile ali odžejale. Enostavni sladkorji poleg tega nižajo raven dobrega holesterola v krvi in višajo raven trigliceridov (tveganje za srčno-žilne bolezni). Pitje sladkih pijač tudi spodbuja vnetne procese v vašem telesu, kar pomeni, da je organizem bolj izpostavljen tveganjem za kronične bolezni. Namesto da sežete po koli ali sladkem čaju, raje spijte kozarec vode ali nesladkan čaj.
In kaj priporočamo?
- Borovnice ali robide: ko prehranske strokovnjake zagrabi žeja po sladkem, sežejo po borovnicah, ki vsebujejo veliko vlaknin in antioksidantov. Slednji pomagajo pri boju s prostimi radikali in s tem proti staranju.
- Avokado: je zelo bogat z zdravimi maščobami. Te ščitijo pred obolenji srca in ožilja in preprečujejo nastanek rakavih obolenj.
- Grški jogurt: vsebuje probiotike, ki ščitijo črevesno floro in favno ter spodbujajo lažjo prebavo.
- Jajca: Vsebujejo beljakovine, aminokisline, vitamine, minerale in maščobe, pa tudi holesterol, ki je obvezen pri tvorbi spolnih hormonov. V jajcih so tudi karatenoidi, ki ščitijo vid pred staranjem.
