Rokovanje je zelo zanimiv del naše kulture, pogosto gre namreč za edini fizični stik s tujcem. Prav zato smo se sčasoma privadili, da iz rokovanja razberemo skoraj neverjetno veliko informacij in si tudi s pomočjo tega relativno kratkega dejanja ustvarimo podrobnejši prvi vtis o sogovorniku. Vsi smo že kdaj občutili razliko med rokovanjem s samozavestno osebo ali osebo, ki ji samozavesti primanjkuje, kajne?
Na delavnicah so udeleženci po navadi prijetno presenečeni, koliko informacij lahko pridobijo o sogovorcu zgolj prek rokovanja, če smo na rokovanje seveda pozorni.
Običajno vprašanje, povezano z rokovanjem, je, kakšno je pravilno rokovanje. Na kaj moramo biti torej posebej pozorni, da nismo videti plehki, plašni, torej nesamozavestni.
Dlan naj sede
Najprej bodimo pozorni, da naša dlan polno sede v sogovornikovo. To pomeni, da naj dlan nasede do konca v sogovorčevo dlan tako, da se »zataknemo« z dlanjo v dlan pod palcem. Včasih se nam bo zgodilo, da bomo prijeli prekmalu ali pa ne dovolj iztegnili svoje dlani. Prišlo bo do nekakšnega polprijema, ko bomo »lovili« dlan sogovornika oziroma jo držali zgolj nekako na pol. Če se nam to pripeti, ne popravljajmo rokovanja med nihanjem roke, ampak počakajmo, da se rokovanje zaključi takšno, kot je. Drugič bo bolje.
Moč stiska
Stisk roke naj bo primerno močan. Seveda je občutek primerne moči zelo relativen pojem. Moč stiska je najprej odvisna od tega, ali se rokujemo z moškim ali žensko, potem pa tudi od tega, kakšno delo denimo opravlja človek, s katerim se rokujemo. Po navadi so stiski med »pravimi« moškimi nekoliko močnejši, razumljivo bodo stiski roke med zidarji močnejši kot med pisarniškimi delavci. A to nas ne opravičuje pred tem, da komu stremo dlan zgolj zato, ker smo pridni v fitnesu.
Moč stiska je najprej odvisna od tega, ali se rokujemo z moškim ali žensko, potem pa tudi od tega, kakšno delo denimo opravlja človek.
Usmerjenost dlani
Med rokovanjem bodimo ves čas pozorni na usmerjenost dlani. Če je naša dlan med rokovanjem obrnjena navzdol, izražamo dominantnost. Če je obrnjena navzgor, izražamo podrejanje. Zato velja »varnostno« navodilo, da se vedno rokujmo z nevtralno dlanjo. Pogosto ne vemo, s kom imamo opravka, in že rahel naklon dlani lahko povzroči drugačen prvi vtis o nas, kot bi si ga mogoče želeli.
Enako velja, če nam nekdo ponudi dlan, ki je že naklonjena navzgor ali navzdol. Če nam nekdo ponudi tako imenovano dominantno dlan (dlan, usmerjeno proti tlom), poskušajmo obe dlani, našo in sogovornikovo, postaviti v nevtralni položaj. Vendar vseeno pazimo. Če ne gre zlepa, se ne trudimo preveč. Velikokrat nam bo pri rokovanju kdo ponudil dlan tudi obratno, torej z dlanjo navzgor. V tem primeru storimo enako. Brez prisile mu po tem, ko smo mu segli v dlan, to obrnimo v nevtralni položaj. Dodatno mu bomo sporočili, da ga spoštujemo.
Ne glede na moč stiska ali položaj dlani velja omeniti, da rokovanje ni najboljši trenutek za izražanje dominantnosti oziroma vzpostavljanja ravnovesja za vsako ceno. Izogibajmo se lomljenju, merjenju moči, stisku dlani in podobnemu. Ravnovesje pri dominantni osebi lahko pozneje vzpostavimo na mnogo drugih načinov. Primer je na primer vdiranje v zasebni prostor, govorjenje od zgoraj navzdol, jemanje v roke njegove osebne stvari na mizi ...
Dvojni stisk
Prav tako se izogibajmo dvojnega stiska roke. Ta stisk zelo radi uporabljajo politiki. Dajo vam roko in nato, ko sta se dlani prijeli, z drugo dlanjo pokrijejo vajin stisk. To ni najboljša ideja. Mogoče je ta gesta lepo videti na fotografijah ali kamerah. Njim je ta gesta tudi v resnici namenjena. V večini primerov pa se ljudje ob takšen stisku ne počutijo najbolje. Če že morate (želite) uporabiti obe roki med rokovanjem, potem se z drugo dlanjo dotaknite sogovorca (ga primite) na področju med komolcem in ramo roke, s katero se rokuje z vami.
Potenje dlani
Omenimo še potenje dlani. Rokovanje z nekom, ki ima potne dlani, je izjemno neprijetno. Če se nam dlani močneje potijo, moramo za to ustrezno poskrbeti pred rokovanjem. Prav tako moramo biti pozorni, če smo se rokovali s sogovorcem s potnimi dlanmi. Če ni zunanjih vzrokov, denimo visoke temperature, imamo pri sogovorcu po navadi opravka z notranjo napetostjo. To seveda še ne pomeni, da sogovorec laže. Lahko je zgolj napet zaradi naše avtoritete. Kot primer bi lahko navedli obisk predsednika države v nekem proizvodnem obratu, v katerem se predsednik ustavi pri delavcu ob stroju. Potne dlani delavca prej kažejo na tesnobo ob srečanju z avtoriteto kot na priprave na laganje, če bi ga predsednik res kaj vprašal.
Ker gre pri rokovanju za veliko različnih vidikov, vam predlagam, da se mi pridružite na naslednji delavnici Govorica telesa, ki bo junija v Ljubljani (več na www.GovoricaTelesa.si), ali pa si za začetek priskrbite mojo knjigo Govorica telesa in osebna karizma.
