Če primerjate Argentino in Slovenijo, kje vam je bolj všeč?
Slovenija je prva liga. Ne znam še čisto dobro slovenskega jezika, vendar se vsak dan učim. Učiti sem se začel šele s prihodom v Slovenijo, čeprav je moja žena Slovenka.
V Argentini niste govorili slovenskega jezika?
Ne, ker je ona druga generacija priseljenih Slovencev in tudi sama ni znala dobro govoriti slovensko. Najlažje se naučiš jezika, če ga govoriš vsak dan.
Je slovenščina težka?
Ko sem jo prvič slišal, se mi je zdela zelo težka. Slišati je bilo na trdo, kot da nekdo ukazuje, daj to, daj ono. Občutek sem imel, kot da se ves čas prepirate .
Slovencem ste verjetno zanimivi, ker ste drugačni, bolj temperamentni?
Odvisno, enim sem všeč, drugim ne. Včasih slišim tudi takšne stavke: kaj pa ta Argentinec tukaj, in podobno. Sam spoštujem vse ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo, sprejemam vso drugačnost.
Kaj je bil razlog, da ste se preselili v Slovenijo?
Lepa zgodba, moja žena. Njeni starši so se vrnili v Slovenijo, dve leti ju ni videla. Močno ju je pogrešala. Nisem več mogel gledati, kako je žalostna zaradi staršev, zelo me je bolelo. Zato sem se nekega dne odločil, da gremo vsi v Slovenijo. Vse, kar sem imel, sem prodal in rekel, gremo. Če nam bo všeč, ostanemo, in če ne, se vrnemo.
To je bil vaš prvi obisk Slovenije? Kakšen vtis ste dobili?
Čudovit. V Argentini nisem poznal snega. V Sloveniji so še vedno štirje letni časi, pa sneg, to mi je bilo fantastično. Spremembe letnih časov me še vedno navdušujejo.
Ste se takoj od prihodu odločili, da ostanete tukaj?
Nismo imeli nobenih načrtov. Ženina starša sta nama razlagala, da življenje tudi v Sloveniji ni lahko, da ljudje veliko delajo, da je slovenski jezik težek. Rekel sem, v redu, poskusimo. Če je zadovoljna moja žena, sem potem tudi jaz v redu. Pet otrok mi je dala, kako ne bi poskrbel za to, da je srečna? Če je srečna ona, sem srečen tudi sam.
V Argentini je verjetno normalno imeti pet otrok? Tudi po tem ste posebnost v Sloveniji.
Ja, tudi jaz imam pet bratov in sester. Moram reči, da so bili ljudje v Sloveniji navdušeni, ko so videli, koliko otrok imamo. Vedno, ko srečam družino z veliko otrok, takoj navežemo kontakt, vsi smo veseli, ker otroci za nas niso nobena težava. So blagoslov. Življenje je kratko, lepo, treba ga je uživati vsak dan. Ljudje preveč kritizirajo in gledajo okoli sebe, kaj imajo drugi, namesto da bi se ukvarjali s sabo in svojim življenjem. Moj cilj je, da se imamo »fajn«, in želimo uživati tudi z ljudmi okoli nas.
Argentinci ste bolj družabni od Slovencev, imate veliko sorodnikov, radi se ukvarjate s hrano, s prijatelji?
Ja, a tudi Slovenci so zelo družabni. Pri nas doma je zabava za prijatelje vsak vikend in vsi zelo radi pridejo.
V Argentini se niste ukvarjali s televizijsko kariero?
Ne, ampak vedno sem si želel. Po naravi sem zabavljač, rad pojem, sploh v španščini, in bolje, da me ne slišite, kako pojem v slovenskem jeziku.
Kako pa vam je uspelo priti na televizijo?
O, lepa zgodba. Delal sem v neki restavraciji in tja je hodil tudi Jože Potrebuješ. Nisem vedel, kaj Jože počne v življenju, a sva se vedno hecala in zabavala. Enkrat me pokliče, da ima neko delo zame, če sprejmem. In sem rekel, zakaj pa ne. Povabil sem ga na zajtrk k sebi domov, bogato smo obložili mizo in ob hrani in smehu sva se hitro zmenila.
Ste imeli tremo ob nastopu na televiziji?
Ne, sploh ne. Sem, kar sem, in se ne morem pretvarjati. Prepustil sem se toku in sem bil to, kar sem tudi sicer v življenju. Potem so spet nekateri rekli, pa saj on ne zna niti govoriti, in podobno. Pa čakaj malo, jaz se učim; saj je težko, ampak se trudim. Morda res ne govorim pravilne slovenščine, vendar je slovenski jezik res težak. Sam govorim argentinsko, mehiško, kolumbijsko, italijansko … Vsakdo, ki bi pride v novo državo, se mora naučiti jezika, in to ni preprosto.
In zdaj boste ostali v pri nas ali kako?
Ja. Z družino smo malo potovali, po Italiji, Franciji, Nemčiji, in potem sem rekel ženi, to je to. Slovenija je zakon – čista, mirna, ni nekih večjih težav, kot jih imajo druge države. Sploh ne veste, v kako krasni državi živite.
Kje je lažje živeti z družino s petimi otroki, v Argentini ali tukaj?
Tukaj, absolutno. Nočem govoriti slabo o Argentini, a za otroke je Slovenija bolj varna država. Tukaj je drugače, bolj sproščeno, lahko gredo sami v šolo, k prijateljem, ni kriminala.
Vas ljudje po nastopu na televiziji bolj prepoznavajo?
Po eni strani je to, da me ljudje spoznajo na ulici in se hočejo fotografirati z mano, lepo. To mi je všeč. Za vse to se moram zahvaliti Jožetu (Potrebuješu). Zdaj celo Čuke doma poslušamo, haha.
Ste se s sovoditeljico oddaje Jasno Kuljaj dobro razumeli?
Ja, zelo, pridna je. Za njo je 15 let kariere in je prava borka. Za televizijski posel moraš imeti debelo kožo, zlasti če si ženska. Ljudje prehitro radi vse kritizirajo, pohvaliti pa ne znajo.
Kaj vam je bilo najbolj čudno, ko ste se preselil k nam?
Kolesarjenje. To mi je bilo najbolj noro, tega v Argentini ni. Tudi hrana je super. Opažam pa, da ljudje niso preveč enotni. Raje bi videl, da so pripravljeni pomagati, kot škodovati brez razloga. Čeprav, ko se spomnim zgodbe o bolnem fantku Krisu, me je pa presenetilo in ganilo, kako so Slovenci stopili skupaj. Imam pet otrok, hvala bogu so zdravi, in vem, kako je grozno, ko pride bolezen, ti pa ne moreš pomagati.
Vrnitev v Argentino verjetno ni več opcija za vašo družino. Otroci se v Sloveniji počutijo odlično?
Tukaj je vse drugače. Otroci se počutijo zelo svobodne, tukaj je zdaj naš dom, čeprav se doma pogovarjamo tudi v španščini, angleščini in italijanščini.
Začetek življenja v Sloveniji verjetno ni bil lahek. S čim vsem pa se ukvarjate v življenju, poleg televizije?
Ko sem prišel v Slovenijo, sem se vsega lotil. Delal sem v suhomontaži, v restavracijah. Potem pa je žena želela imeti butik in sem rekel, seveda, zakaj pa ne, zdaj imava že dve trgovini z oblačili. Ni idealno, vendar gre. Dobro je, da imava oba veselje z modo in za delo z ljudmi. Argentinci smo podobni Italijanom, radi imamo modo. Sam sem tudi obnovil in opremil trgovini. Vse, kar počnem v življenju, počnem z veseljem. Vesel sem tudi za to izkušnjo s televizijsko oddajo, spoznal sem veliko simpatičnih ljudi.
V tejle sezoni vas gledalci nismo videli ... Kako to?
Trenutno imam veliko dela s svojima trgovinama, bomo videli, kako bo v prihodnje. Ko bo priložnost, se bom znova pridružil ekipi Pri Črnem Petru. In spet bo veselo. Po naravi sem zabavljač in uživam v tem, da zabavam ljudi.
