Estrada

Kaj je tehnologija EM?

Špela Kaurin
8. 10. 2019, 08.00
Deli članek:

V ekološki pridelavi se čedalje pogosteje omenja tehnologija EM, in sicer zato, ker tako profesionalni kot ljubiteljski vrtnarji pričajo o zelo dobrih rezultatih. Da bi malce bolje razumeli, kaj tehnologija EM pravzaprav je in kaj omogoča, smo za pojasnila prosili našega strokovnjaka Matjaža Zupančiča.

Matjaž Zupančič
Mini kalilni poskus s semeni fižola: gornja vrsta se je namakala v vodi 24 ur, spodnja pa v raztopini z EM. Opazna je močnejša rast radikule v skupini, ki je bila deležna EM. To v nadaljevanju to pome

Naš planet je planet mikroorganizmov, saj ni življenjske niše, ki ne bi bila naseljena z nepreglednim številom mikrobnih vrst. Precej malo je patogenih, ki povzročajo bolezni, prav tako maloštevilne so probiotične vrste, ki so njihovi nasprotniki.

Velika večina mikrobov pa je oportunih in modro čakajo, katera stran bo v določenem okolju prevladala, da se ji pridružijo. Če prevlada patogena mikrobiota, tudi oportuni lahko povzročajo bolezni! Zato je uravnotežena mikrobna pestrost zelo pomembna za vzdrževanje zdravega in regenerativnega okolja.

Matjaž Zupančič
Razlika v rasti po treh tednih: paradižniki na desni, pognojeni z bokashijem, imajo v prvi hiši plodove in nastavljajo tretjo hišo. Leva, nepognojena vrsta je veliko nižje rasti in cveti šele v prvi.

In ravno to podpirajo efektivni mikroorganizmi (EM). Tehnologija EM pomeni množenje, uporabo in obnavljanje do človeka prijaznih združb mikroorganizmov v okolju in različnih sistemih. Nad njeno kakovostjo in razvojem bdi japonska razvojna organizacija EMRO (EM Research Organization Japan). Efektivni mikroorganizmi so v simbiozi, v medsebojnem sožitju povezane številne vrste mlečnokislinskih bakterij, kvasovk in drugih fermentativnih gliv ter fotokemolitotrofnih bakterij. Značilno zanje je, da aktivirajo in podpirajo obstoječe koristne mikroorganizme v tleh, vodi in sistemih, kot so kompostarne in čistilne naprave. Združbo je leta 1982 odkril prof. dr. Teruo Higa na Univerzi Ryu Kyu na Japonskem in se do zdaj uporablja že v več kot 100 državah po svetu.

Matjaž Zupančič
Z EM obdelana tla dajejo dobre pridelke brez uporabe agrokemičnih sredstev in umetnih gnojil. S škropljenjem z EM pripravki in naravnimi kamninskimi praški rastline lahko ščitimo pred škodljivci.

V svetu je več pooblaščenih proizvajalcev EM, vrsta njihovih izdelkov pa se uporablja na različnih področjih – v poljedelstvu in vrtnarstvu, sadjarstvu, živinoreji, v ekoremediacijah zastrupljenega okolja, v skrbi za zdravje in higieno ter številnih drugih.

Mati vseh teh različnih izdelkov je matična kultura EM 1. V njej so v stanju mirovanja mikrobne vrste, ki so nam pravzaprav domače, saj brez njih ne bi mogli izdelovati vina, piva, kislega zelja in tudi ne peči kruha. V EM 1 so le mikroorganizmi, ki so pridobljeni iz narave, brez genske manipulacije in biološko neoporečne pomožne snovi, kot sta melasa in voda. EM v svojih metaboličnih procesih proizvajajo vrsto blagodejnih, biološko aktivnih snovi: aminokisline, tudi esencialne, vitamine (npr. B12), celo vrsto organskih kislin, antioksidante, vrsto različnih encimov, s kelatacijo večino kovin spreminjajo v rastlinam dostopna hranila, sproščajo fosfor, kalij, vežejo dušik iz zraka, vežejo ogljik v sladkor …

Matjaž Zupančič
Z EM lahko pripravimo tudi okusen zeliščni sirčkov namaz, ki ima zaradi fermentacije podaljšano obstojnost.

Vzajemno sožitje ali mutualna simbioza koristnih mikroorganizmov v EM spodbuja regenerativne procese v različnih okoljih s presenetljivimi učinki, zato se uporabljajo v številne praktične namene. Izvorno je bila ta tehnologija razvita kot alternativa uporabi agrokemičnih sredstev in umetnih gnojil v pridelavi hrane. Pozneje je našla svoje mesto po vsem svetu tudi v skrbi za čisto okolje, v industriji, kozmetiki in skrbi za zdravje.

Uporaba EM v poljedelstvu aktivira tla, ker omogoči hitro razmnoževanje koristnih mikrobov in zavira rast patogenih, kar je pogoj za dosego zdravih tal in optimalnih razmer za rast vseh gojenih kultur. Efektivni mikroorganizmi vzdržujejo in obnavljajo koristno mikrobno ravnotežje kjerkoli: zavirajo patogene in spodbujajo koristne mikroorganizme, zato v živinoreji lahko dosežemo zdravo življenjsko okolje, boljši imunski sistem živali in zmanjšamo potrebe po uporabi antibiotikov in drugih kemikalij. Različni organski materiali, fermentirani z EM, npr. žitni otrobi, se tako uporabljajo kot probiotični dodatek v prehrani živali.

Matjaž Zupančič
Poskus na paradižniku, sorta novosadski jabučar. Desna vrsta je bila pognojena z bokashijem z EM fermentiranimi gospodinjskimi organskimi odpadki, leva pa ne.

Z uporabo EM lahko različne organske odpadke brez gnitja, smradu in močno strupenih snovi, ki pri tem nastajajo, spremenimo v koristno gnojilo (t. i. bokashi) in zdrav kompost. To ne velja samo za gospodinjske odpadke, ampak tudi za komunalne, za odplake in odpadke iz živinoreje. Si predstavljate gnojevko, ki ne smrdi in ni strupena?

Matjaž Zupančič
Ne, to ni pivo, to je domači probiotični napitek, pripravljen iz medu, vode, zdravilnih zelišč in fermentiran z EM 1.

V okoljevarstvu se EM uporabljajo pri ekoremediacijah (t. i. bioaugmentacija) v različnih ekosistemih, tudi vodnih. Spodbuja biotsko pestrost in s tem samoočiščevalno moč narave. V vodnih ekosistemih pospeši neškodljiv razkroj usedlin mulja in strupenih onesnažil ter izboljša kakovost vode. Tudi v gospodinjstvu imajo EM več namenov – izboljšanje klime v prostorih, čiščenje, obdelava organskih odpadkov, nega balkonskega cvetja in vseh rastlin na vrtu. EM so tudi osnova za različna ekološka čistila, kozmetiko, za pripravo rastnih substratov, kot dodatek v gradbenih materialih, ekobarvah in lakih, pa še kje ...

Če povzamem – z EM lahko dosegamo regenerativno okolje. Krepijo zdravje in preprečujejo škodljive degenerativne, bolezenske procese, ker zaviralno delujejo na patogeno mikrobioto. Tako dajejo nadvse dobre rezultate tudi pri ekološkem vrtnarjenju. Tema o tem, kako jih lahko ljubiteljski vrtnarji uporabljamo na svojem vrtu in kaj je vse z njimi mogoče doseči, je zelo obširna, zato o tem še več v prihodnjih izdajah.

Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019